Arhiv junij 2007
Parada teče v prazno
| 30. junij 2007 | Slovenija | Jure
Ljubljana je doživela že 7. Parado ponosa. V primerjavi s tujimi (2,5 milijona ljudi v Madridu) je naša zelo miniaturna. Kljub temu je koristna, saj lahko z njeno pomočjo zelo preprosto merimo družbene spremembe na tem področju (ali capljanje na mestu). Elektronski mediji so, kot je v navadi, dogodek tudi tokrat potiskali med entertainment, njegovi politični sporočilnosti pa namenili absolutni minimum. Če bi slučajno prileteli “mali zeleni”, bi na podlagi medijskega pokrivanja zelo verjetno dobili vtis, da je vse skupaj show Salome. Če bi tako pokrivali kongres LDS, bi zvedeli vse o garderobah delegatov in jedilniku, Kresalovo pa bi omenili popolnoma mimogrede.
To je za gejevsko gibanje na Slovenskem seveda čista katastrofa. Spletne debate povedo vse. “Nimam nič proti, toda na živce mi gre, da tako paradirajo po ulicah. Heteroseksualci tudi nimamo svojih parad.” Takšnih odzivov v različnih variacijah mrgoli, kažejo pa več stvari. Gre seveda za tipično argumentacijo homofoba, ki je bil pod družbenim pritiskom prisiljen “olepšati” sporočilo. Nihče noče biti označen za homofoba, zato je na prvem mestu vedno tisti “nimam nič proti”, kateremu pa po definiciji sledi “toda”… Argumentacija je seveda že stara in preizkušena. “Nimam nič proti črncem/Židom/priseljencem…, toda…” Vedno ista pesem, ki se pojavi vedno takrat, ki nosilec predsodkov začuti družbeni pritisk.
Na žalost slovenski mediji ne ponudijo kontra argumentacije. Javna razprava o tej temi je mrtva, neobstoječa, stanje domnevno neproblematično, sramotni Drobničev zakon pa naj bi itak vse uredil. Tek v prazno.
Sproščenost
| 30. junij 2007 | Slovenija, (Pop)kultura | Matej
Umestitev
Pojem, ki zaznamuje zadnje obdobje slovenske politike in družbe. Sicer ne vem, kdaj točno je prišel na plano kot politično orodje – Ivan Štuhec omenja leto 2002, nato »pa ni bilo nobene debate o sproščenosti, zdaj pa je spet naenkrat nastala.«. Ne glede na vse, sproščenost dobiva pomembno mesto v političnem dialogu – ob boku z izrazi kot so politična kultura, interes, strpnost, strast, razum ipd. Za slednje se seveda zdi, kot da so v človeški družbi že od nekdaj, torej da so naravni. Vendar je taka predpostavka napačna – vsi koncepti pridejo v politični prostor s človekovim blagoslovom, kot razmerje političnih sil ter z namenom, da bi nanj vplivali. Najlepši primer je pojem politična kultura.
Politična kultura
V politični prostor je bil ta pojem vnešen v šestdesetih letih 20. stoletja in je imel namen propagirati superiornost angloameriškega političnega sistema oziroma angloameriškega razumevanja demokracije. Guru tega koncepta, Gabriel Almond, je sestavil kriterije po katerih homogena politična kultura, značilna za Veliko Britanijo in ZDA, pomeni stabilnejšo demokracijo, heterogena, značilna za kontinentalno Evropo, pa manj stabilno oziroma že kar nestabilno demokratično ureditev. Seveda pa je tak koncept, ko se je razširil po znanstvenem svetu, trčil ob nasprotovanje in drugačno razumevanje pojma. Nasproti Almondovemu konceptu se je postavila Lehmbruchova in Lijphardova analiza političnih sistemov kontinentalno-evropskih Nizozemske, Švice in Avstrije. Ta analiza je pokazala, da so najbolj stabilni demokratični sistemi heterogeni oziroma pluralni (kar pomeni da v družbi obstaja več stebrov – katoliški, liberalni in socialistični) in sicer pod pogojem, da je odnos med različnimi stebri koalicijski in ne nasprotniški.
K bistvu
No, pa da ne bomo preveč zašli. S kratkim opisom politične kulture sem želel pokazati da katerikoli pojem, ki pride v politični prostor kot sredstvo za promoviranje lastne politike (ter se seveda prime v družbi), kmalu »posvoji« tudi nasprotna stran ter politična znanost, ki ga kritično ovrednoti. Sproščenosti, ki jo je v politiko lansirala desna politična opcija, se je prvi proces že zgodil – pojem je z velikim veseljem pograbil vodja opozicije in ga obrnil sebi v prid. Kako? Tako, da je z njim začel promovirati svojo politiko in način izvajanja le-te ter to zelo uspešno prodal javnosti. Sproščenost je definiral kot pojem, ki si prizadeva za mirnejšo in nekonfliktno politiko, politiko ki ne zapostavlja drugače mislečih in ni maščevalna. Hkrati pa je sproščenost (sproščenost družbe) tudi produkt te sproščene politike. Tak koncept vse bolj posvajajo tudi druge stranke, le »mati pojma«, SDS, še vztraja na starem pojmovanju ki enači konflikt med sproščenostjo in nesproščenostjo s konfliktom med dobrim in zlim.
Prihodnost
Drugi proces, kritična znanstvena presoja, še poteka. V javnosti se kaže ogromno zanimanja zanjo, pišejo se knjige in na temo sproščenosti so celo oblikovane umetniške razstave. Pojem se je v političnem prostoru ustalil, ne le zato ker je desnica z njim razburkala javno mnenje, temveč tudi zato, ker ga je posvojil še ostali del politike in mu tako zagotovil prihodnost.
Ko se umaže lepa duša
| 30. junij 2007 | Slovenija | Jure
Imamo pa na srečo ministra za kulturo, ki ni birokrat, ampak znanstvenik visokega ranga, zgodovinar, intelektualec, poznavalec kulturne ustvarjalnosti.
Je o ministru Simonitiju prijavil Drago Jančar. Kot v posmeh slovenskim filmskim ustvarjalcem, Exodusu, gledališču Glej, raznim založbam, Moderni galeriji… In koliko nas bo ta Jančarjeva slepota stala? 111.000 evrov. Ni malo, toda s tem denarjem smo dobili več kot sta si verjetno mislila Simoniti in Jančar.
Z Jančarjem kot “razumnikom” imam že od nekdaj problem. Njegove kolumne recimo v Delu so višek moraliziranja “lepe duše”, navidezno daleč od “umazane” politike, tam nekje v visokih sferah kulturnega udejstvovanja, od koder deli pokoro (vedno istim) in odvezo (vedno istim). Ampak tudi lepe duše slej ko prej pridejo na mino; ko se same ali njihovi prijatelji prigrebejo do oblasti. Takrat se mnoge lepe duše ekspresno umažejo in kaj hitro postane očitno, da pred seboj nismo imeli lepe duše ampak apologeta političnih prijateljev. Za 111.000 evrov. Ni malo a za lepo dušo je to še kar poceni.
S takimi prijatelji…
| 29. junij 2007 | Slovenija | Jure
V teh dneh je verjetno težko biti Anton Rop. Saj ne, da je bilo lahko že doslej. Nekateri mu ne bodo nikoli odpustili, da je izgubil volitve. Pravih političnih prijateljev je malo, obeti za vidnejše funkcije so, vsaj zaenkrat, uborni. Resnici na ljubo je potrebno le povedati, da so bile takratne volitve izgubljene že prej. Bilo je preprosto dovolj, grehi in “grehi”so se nakopičili. Čas za spremembe je dozorel in verjetno ni bilo kapitana, ki bi lahko barko še držal nad gladino. Na nesrečo Ropa je “čast”, da LDS popelje h prvemu volilnemu porazu, pripadla njemu. V tem je vsaj malo tragike, čeprav mu je vseeno mogoče marsikaj očitati. Vprašanje pa je, če bi takrat sploh kaj pomagalo. Bi bil rezultat resnično drugačen, če bi recimo “dragi Tone” bolje brzdal svoj nekoliko problematični temperament? Verjetno ne.
Politiki so (kot vsi drugi) ujetniki lastnih strasti in slabosti. Le največjim lahko včasih uspe to samomejenost preseči. Ropu ni, še slabše to uspeva Janezu Janši.
Na vladanje Janeza Janše je mogoče pogledati z mnogih kotov in ni težko najti tistih elementov, ki kažejo, da brzdanje tudi po tolikih letih političnega delovanja ne uspeva najbolje. Nekatere stvari so naravnost frapantne, onkraj razumnega. Je bilo res mogoče pričakovati, da jo bo v zadevi Sova odnesel brez posledic?
Toda politik ni ujetnik samo lastne osebnosti in napak, ampak tudi napak in omejenosti svojih političnih prijateljev, sodelavcev. Če je kje mogoče locirati Janševo resnično Ahilovo peto, je to v ljudeh s katerimi se je obdal. Saj ne, da v slovenskih politiki mrgoli nadpovprečnih posameznikov, toda že bežen pogled nad trenutno ministrsko ekipo vseeno kaže še posebej porazno sliko. V najboljšem primeru jo pri marsikaterem članu ministrske ekipe odnesemo z oceno, da je nekdo obul prevelike čevlje, možno pa bi bilo napisati tudi kaj manj laskavega. Simoniti, Bručan, Zupan, Rupel, Podobnik…
Nič drugače ni pri prvih strankarskih borcih. Tanko, Petek, Kovačič… so kadri, ki lahko prepričajo samo že prepričane, trdno strankarsko jedro, zunaj tega kroga pa so neprepričljivi, pogosto celo škodljivi v svoji revolucionarni vnemi, nepremišljenih izjavah, luknjasti argumentaciji, potvarjanju izrečenega, brezkopromisnem udrihanju po komunističnem vragu… V kolikor omenjenim prepustiš javno razpravo o tako občutljivi temi kot je Sova, je težko upati na dober razplet, saj je logična posledica še večja polarizacija javnosti in umik sredinskih volivcev.
Danes tako spremljamo boj med politikoma, ki sta žrtvi svojih strasti (in, žal, mi z njimi), končni razplet pa bo odvisen predvsem od tega, kateremu je/bo uspelo preseči lastne omejitve.. Je bil Ropovo priznanje o prisluškovanju zgolj neverjetno ponesrečen in nepremišljen izpad ali je zadaj bolj premišljena strategija? Je Janša v strasti do oblasti res šel predaleč?
Heretik!
| 28. junij 2007 | Svet | Jure
Zanimivo branje na temo povezave med davki in nacionalnim dohodkov; grafikoni, učbeniški povzetki. Tudi za tiste, ki nismo imeli časti obiskovati kranjske Sorbone.
The point here is that there’s no trade-off between high levels of national income and high levels of social spending. /…/ The empirical growth literature has not found much of a link between government size and economic growth rates; see, for example, this paper by Xavier Sala-i-Martin.Več.
Vzamete 451 delov in dobite… iPod
| 28. junij 2007 | Tehnologije | Jure
Jutri bo prvim kupcem v ZDA, ki bodo iz denarnic stresli zajeten kupček zelencev in sklenili dvoletno naročniško pogodbo z mobilnim operaterjem AT&T, na voljo Applov iPhone. Tehnološkim medijem in njihovim piscem se je, milo rečeno, že skoraj povsem utrgalo, izdelek pa je deležen skoraj takšne medijske pozornosti, kot da bi se najavili sami “mali zeleni”. Vseeno, prve recenzije kažejo, da so visoka pričakovanja v veliki meri upravičena. V kolikor bo temu tako, bo podjetje še potrdilo sijajni comeback, ki ga verjetno najbolj vidno označujejo sedaj že kultni iPodi.
Ti so pritegnili pozornost raziskovalcev Kalifornijske univerze, ki so preučili, kakšen del pogače si odrežejo Apple in proizvajalci/dobavitelji 451 delov, ki sestavljajo video iPod.
The researchers estimated that $163 of the iPod’s $299 retail value … was captured by American companies and workers, breaking it down to $75 for distribution and retail costs, $80 to Apple, and $8 to various domestic component makers. Japan contributed about $26 to the value added (mostly via the Toshiba disk drive), while Korea contributed less than $1. /…/ Even though Chinese workers contribute only about 1 percent of the value of the iPod, the export of a finished iPod to the United States directly contributes about $150 to our bilateral trade deficit with the Chinese. Vir.
Zanimive povezave 06/27/2007
| 27. junij 2007 | Razno | Jure
Buffett offers Clinton economic policy advice - Jun. 27, 2007 Annotated
Speaking to several hundred supporters of the U.S. Senator from New York, Buffett revealed his puzzlement that he was taxed at a lower rate than many of the lesser-paid individuals working for his company.
BIS warns of Great Depression dangers from credit spree Annotated
The Bank for International Settlements, the world’s most prestigious financial body, has warned that years of loose monetary policy has fuelled a dangerous credit bubble, leaving the global economy more vulnerable to another 1930s-style slump than generally understood.
Pravila vedenja
| 27. junij 2007 | Slovenija | Jure
Državne proslave na dela prosti dan so - teoretično - sila preprosta stvar. Navadni državljani napolnijo prtljažnike in pobegnejo v toplice, na morje ali v hribe, politična elita ostane v opusteli prestolnici. Zvečer se pusti par ur trpinčiti ob uradnem programu, spije šampanjec in se čim prej zvali v posteljo. Tako bi moralo biti, če slovenski politiki ne bi redno - verjetno iz zavisti do tistih, ki jim ni potrebno stati na Trgu republike - iz državni proslav naredili cirkus. Videli in doživeli smo že marsikaj, od privatne strankarske proslave do… bojkota Janeza Drnovška.
Neposrečena poteza ne glede na razloge iz ozadja. Predsednik republike bi na proslavo moral iti, pa naj bi tam še tako stiskal zobe. Tako pa je žal padel na raven ljubljanskih sdsovskih kekcev, ki so malo nazaj bojkotirali podelitev naziva častnega občana Milanu Kučanu. Takšne poteze izjemno dobro kažejo (ne)zrelost slovenske politike, ki do političnih nasprotnikov ne zmore pokazati niti trohice neke osnovne vljudnosti, kaj šele strpnosti. Politični nasprotniki so tako politični sovražniki, ki jim ne pripada nič, ki jih je potrebno osebnostno povsem degradirati. Stranske žrtve takega ravnanja niso pomembne. Kristina Brenkova in Tone Pavček sta pač imela to nesrečo, da sta bila v paketu s Kučanom in kot taka nevredna SDS-ovske prisotnosti.
Na žalost pa Drnovšek ni bil edini, ki je ravnal nespametno. Nasprotna stran je še hujša - na ravni bizarnosti.
Program proslave v počastitev dneva državnosti je bil le zmerno posrečen, dokler ni na drogu ene izmed nastopajočih skupin zabingljala Urška Bačovnik Vir Fotografija
Ljubi bog! A res ni nikomur padlo v betico, da je to povsem neprimerno? Da ne gre za gasilsko veselico? Da ne gre za strankarsko zabavo? Res upam, da je tale detajl ušel tam prisotnim diplomatom in tujim gostom.
Kdo je lovil ribe v Piranskem zalivu?
| 27. junij 2007 | Slovenija | vale
Glede na zapisnike o incidentih v takratnem obdobju v zalivu teh ni bilo nič več, pojasnjuje Rupel. “Dejansko pa je ena skupina naših politikov izzivala incidente pred volitvami, vključno s tem gospodom, ki danes take neumnosti govori. Spomnite se, kako sta šla takratni predsednik vlade Rop in zunanji minister Vajgl ribe lovit v Piranski zaliv,” je opisal september leta 2004 Rupel. Več >>
Cenejša voda za Italijane
| 27. junij 2007 | Slovenija | vale
Na Goriškem imajo vode dovolj tudi za sosednje Italijane, saj iz novogoriške vodarne Mrzlek oskrbujejo z vodo tudi sosednjo Gorico. Italijani so se pred kratkim pritožili zaradi previsoke cene slovenske vode, zato jo je novogoriško podjetje Vodovodi in kanalizacije znižalo, hkrati pa zagotovilo Italijanom še dodatne količine vode. Italijani so doslej vodo v Gorici plačevali po 37 centov, odslej pa jih bo le-ta stala samo 25 centov. Za primerjavo, na naši strani za vodo odštejemo 41 centov.
Loading ...
