Arhiv April 2007
Boljši od Francozov
| 7. April 2007 | | Jure
Večer piše: Nekdanji francoski vrh pod senco orožarske afere. Bah, mi smo boljši: tukaj so akterji nikoli pojasnjene orožarske afere še kar na vrhu. Zadnje čase čistijo tisto agencijo, ki bi jo take stvari utegnile zanimati
SD in Zares ter možnost ustavnega zakona
| 6. April 2007 | | Jure
SD in Zares sta danes načelno sprejela možnost ustavnega zakona. Poteza, ki obeta; desnica bi lahko dobila svoj sicer popolnoma nepotreben ustavni zakon, levica uresničitev odločb Ustavnega sodišča. Del levice je s tem dal vladnim strankam možnost, da se rešijo vprašanja, ki vpliva na ugled Slovenije, in ob tem pred svojimi volivci ohranijo obraz. Vprašanje je, če bodo dovolj pametne, da bodo priložnost tudi izkoristile.
Jebeš kodeks, dajmo o pravih problemih
| 6. April 2007 | | Jure
Medtem ko se slovenski blogerji prepirajo(mo) o kodeksu, ki naj bi iz blogosfere pregnal besede, kot so pička in kurac, ter fotografije pomanjkljivo oblečenih tet in stricev, v Nemčiji dviga prah škandal(ček), ki pa po mojem skromnem mnenju dejansko ogroža svet blogov in napoveduje njegovo prihodnost.
Spiegel tako poroča, da že več mesecev pet mladih ljudi preplavlja najbolj popularne nemške bloge s komentarji in povezavami na njihova spletna mesta MySpace, fotografije na Flickrju in video posnetke na YouTube. Delujejo kot običajni blogerji, ki poročajo o svojih dogodivščinah - le izgledajo mogoče bolje kot običajni geeki.
No, nobeden od njih dejansko ne obstaja, so le izdelek marketinške kampanje podjetja Coty Prestige Lancaster Group, ki trži parfum ck-IN2U. V okviru te kampanje je petorica več mesecev v nemški blogosferi izvajala prikriti marketing. To so počenjali dokaj premeteno; nobenih butastih “kupi ta parfum”, le spretna uporaba pojmov, ki so si jih je izmislila agencija (in2, technosexuell in podobno), in mimogrede navržena blagovna znamka.
Če mene vprašate, to za prihodnost blogov, kjer so meje med realnim in virtualnim že itak zabrisane, predstavlja precej večji izziv kot “problem”, s katerim se zdaj ukvarja peščica slovenskih blogerskih kao div, sploh če vemo, v kakšno igrišče marketingarjev so se svoje čase sprevrgli slovenski spletni forumi.
Recimo: Jonas, a je res potrebno ob štorijah z Luko Koper navajati znamko in model fotoaparata? Nič ne obtožujem, samo sprašujem. Kje je meja med reklamiranjem in preprostim priporočanjem dobrega izdelka? Načeloma bi stvari bile preproste: če je nek podatek bistven za prispevek (če pišem o izkušnjah z računalniki, je podatek o moji uporabi Macov pomemben; pri Luki Koper je znamka fotoaparata nebistvena, ali?), stvar stoji, drugače postavlja vprašanja.
Petek: Sova je bila politična policija
| 6. April 2007 | | Jure
Sova je po trditvah Mira Petka “nadzirala in preganjala politične nasprotnike”. Huda obtožba, ob kateri bi morala javnost skočiti pokonci in zahtevati dokaze. To, da so radovedni uradniki šarili po Petkovih podatkih, ne velja. In še nekaj: to domnevno čiščenje bivših udbovcev je sila nenavadno. Nekdanja Udba se s spoštovanjem človekovih pravic res ni mogla hvaliti, toda, katera tajna služba pa se lahko?
Po mojem vedenju so strnili vrste nekdanji udbovski kadri, ki so še na Sovi in se jim s predvidenim zmanjševanjem zaposlenosti obeta predčasen odhod. Sova se mora reorganizirati, ob spoštovanju demokratične ureditve, sodobnih komunikacijah in sodobni tehniki ta agencija ne rabi več kadrov, ki ne znajo vklopiti niti računalnika, resda pa so zvesti vojaki revolucije. Mediji namreč poročajo o prisluškovanju politikom SDS, kar govori o tem, da je Sova v preteklosti funkcionirala kot politična policija vodena od bivše vladajoče elite in njenih satelitov, ki je namesto skrbi za državno varnost nadzirala in preganjala politične nasprotnike. In dobro se ve, kdo je vsa ta leta poveljeval udbovski sekciji v Sovi. Vir
Danilo Slivnik, človek za vse čase, funkcije in naloge
| 6. April 2007 | | Jure
Danilo Slivnik ima problem. Ko človek gleda njegovo izvajanje, mu ni jasno, v kateri funkciji možak pravzaprav nastopa; kot predsednik uprave, dejanski urednik Dela iz ozadja … član CK-ja? Zmeda je še večja, ko o kakovosti novinarskega dela razpravlja nekdo, katerega edini samostojni projekt, ki je preživel dovolj časa, da ga je po političnih direktivah spravil pod varno (finančno) okrilje, ni ravno slovel po novinarskih presežkih. Ni mi jasno, zakaj so ljudje, kot je recimo Barbara Šurk, čakali na Slivnikove nesramnosti in niso preprosto že prej zapustili barke, ki tone. In še nekaj; končno je tudi uprava Dela priznala, da jim naklada pada.
Spomnimo: prva žrtev nezadostnih kvalifikacij in dela je bil Ervin Hladnik Milharčič, ki je odšel na Dnevnik, kjer je postavil Objektiv, s čimer je Dnevnik prvič dobil pravi odgovor Sobotni prilogi. A se kdo med lastniki Dela sploh sprašuje, kaj za vraga se jim dogaja v bajti, da konkurenci sami zagotavljajo takšne kadre?
Drugi dom in prijatelji znova v Delu
| 6. April 2007 | | shotokan
“Etični kodeks slovenskih blogerjev se kuha na lesenem štedilniku”
Vir
Drugi dom znova v Delu, v rubriki Blogorama. Poleg DD omenjeni tudi nekateri znameniti slovenski blogerji.
Stvar se nanaša na tole.
Golf in konji
| 5. April 2007 | | vale
Ustavno sodišče je razveljavilo del besedila lani noveliranega zakona o Kobilarni Lipica, ki je določal, da vlada na podlagi načrta upravljanja odloča o vseh zadevah, ki se nanašajo na varovanje kulturnega spomenika … VEČ
Linki:
LIPIZZAN MISERY
Ohranimo Lipico
Kodeks blogerjev - največja neumnost po lesenem štedilniku
| 5. April 2007 | | Jure
Čeprav je Hapax Legomena pojasnil že skoraj vse, si bom dopustil, da idejo o kodeksu blogerjev tudi sam pokomentiram. Začnimo kar pri bistvu: kodeks blogerjev je kapitalna neumnost. Razloga sta (vsaj) dva:
- nemogoč dovolj širok konsenz o nujnih temeljih kodeksa (kakršnegakoli že),
- je v bistvu nezdružljiv s temeljnimi načeli delovanja spleta 2.0 na splošno in blogov specifično.
Prvi razlog je dokaj lahko pojasniti; za kodeks se bi bilo potrebno najprej organizirati (veliko sreče), doreči načela (bog pomagaj) in poskrbeti za organizacijsko/nadzorno strukturo (ne boj, mesarsko klanje). Možnosti za uspešnost takega podviga so minimalne (mir med Palestinci in Izraelci je verjetnejši).
Na srečo. In že smo pri drugi točki. Trdno sem prepričan, da blogerji, ki se jim zdi kodeks smiseln in potreben, ne razumejo najbolje sveta, v katerem so se znašli. Na spletu 2.0 štemplji, potrdila, dokazila, garancije, uredniške intervencije… kodeksi ne funkcionirajo in ne bodo nikoli funkcionirali, ker gre za področje, ki je v samem bistvu anarhično. O relevantnosti odločajo ljudske mase. Če bodo te z linkanjem, glasovanjem na redditu, shranjevanjem zaznamkov… odločile, da so joški določene gospodične pomembnejši od krize v Iraku - bog pomagaj, bo pač tako. Proti tej temeljni značilnosti se ne morejo učinkovito zoperstaviti niti države z vsem aparatom, ki so ga razvijale skozi stoletja (resnično učinkovita cenzura na internetu je v bistvu nemogoča), kaj šele neka skupina nadebudnih posameznikov.
Selekcija blogov poteka na dva načina; preko medsebojnega linkanja in preko razvrščanja v spletnih iskalnikih. Na oba mehanizma bi imel kodeks nikakršni učinek. Če se mi bo zdel določen blog zanimiv, ga bom linkal, kodeks gor ali dol. Google bo opravil delo še bolj “objektivno” in neusmiljeno. PageRank boli moški organ za vaš kodeks. Ta dva mehanizma bi na samem začetku popolnoma izničila vse možnosti kodeksa za dosego predvidenega cilja. In prav je tako. Vi sami ste odgovorni za to, kaj boste brali/poslušali/gledali. Vi ste urednik.
A je svoboda tako naporna? Vam pokažem, kje je gumb za izklop računalnika?
Kdaj dokončno pogruntate, da živite v vukojebini?
| 4. April 2007 | | Jure
Ko se vam na mizi šopiri 22-palčni široki vrag, vi pa po celi Ljubljani ne dobite kabla za povezavo z iMacom. Mini-DVI? Nikoli vidli. Jutri bo treba spet leteti v Epla; če bodo imeli, če ni ravno včeraj zmanjkalo, če niso ravnokar naročili, pa pošiljke še ni, bo, drugi teden, najpozneje čez dva tedna, čez tri pa sigurno, pokličite… ah, v najslabšem primeru še vedno ostane Trst. Itak je naš.
YouTube? Bah… Video Hybrid!
| 4. April 2007 | | Jure
Tukaj. Preprosto neverjetno.





