Arhiv April 2007
Čas socializacije slovenske politike
| 30. April 2007 | | Jure
Janša je v govoru 27. aprila poudaril, da je čas, da odrastemo, da zapustimo obdobje državljanske pubertete. Zanimivo, s povedanim se celo strinjam, dvomim pa, da mu bo všeč tudi nadaljevanje. Menim namreč, da je puberteto slovenske politike mogoče pustiti za sabo samo s socializacijo take vrste, ki bo Janšo in njegov način političnega delovanja zavrgla. Zaradi tega bodo naslednje parlamentarne volitve za razvoj Slovenije precej pomembnejše kot se je morda zdelo še pred kratkim. Na kocki je vprašanje politične kulture, ki se bo uveljavila v državi.
Naj pojasnim. Politična kultura, torej tisti sklop nezapisanih pravil, zapovedi, pričakovanj in tabujev, je ključna komponenta uspešnosti neke družbe, ki pa ni dana z neba, niti je ne dobite z uveljavitvijo tistih nujnih demokratičnih institucij, kot so parlament, volitve, ločenost vej, ustava… Ustvari se skozi čas, z delovanjem, s politično prakso… s socializacijo političnega razreda in volivcev, ki, pogosto po metodi trial and error, spoznavajo, kaj je mogoče storiti, kaj se pričakuje, kaj pa je absolutni recept za volilni poraz in odvzem politične moči. Dober primer takšnega “učenja” je Drobničevo popolnoma nepotrebno šarjenje po pravici do splava. Drobnič ni nikjer kršil ustave in zakonodaje, ni prekoračil svojih pristojnost, toda kazen je prišla promptno. Prestopil je tisto nenapisano mejo dopustnega (da zaželenega sploh ne omenjamo).
Slovenska demokratična politična kultura se šele oblikuje, saj tista iz prejšnjega režima ni več uporabna. Stara pričakovanja glede politike ne ustrezajo realnosti, potrebna so nova. Če nam poraz LDS lahko kaj pove o novi politični kulturi, je to med drugim tudi spoznanje, da se v Sloveniji lahko oblast zgubi (tudi) zaradi očitkov o koruptivnosti in klientelizmu, četudi država in gospodarstvo delujeta sorazmerno solidno. Janševa vlada ponuja novo priložnost, da državljani političnemu razredu dajo novo lekcijo, lekcijo, ki bo sporočala, da popolno obvladovanje vseh družbenih podsistemov pač ni sprejemljivo, četudi morda ni nezakonito. Da je taka politika recept za volilni neuspeh. Da je morda za določeno obdobje koristna, zlasti za vsakokratne prisklednike in strankarske vojščake, a da nič ni zastonj, da ima vse svojo ceno, če ne danes, pa na naslednjih volitvah.
Na problematično pubertetniško obdobje slovenske politične kulture kaže kar nekaj znamenj. Če imamo na eni strani Drobniča, je na drugi recimo Bručan, ki je kljub neverjetnemu polomu s helikopterskimi prevozi še vedno minister.
Prihodnje volitve dajejo državljanom priložnost, da povedo, da tako ne gre. V primerjavi s predhodnimi prinašajo nekatere lekcije, ki jih prej ni bilo mogoče podeliti. V letih LDS-ovske vladavine pač ni bilo mogoče povedati, da zavračanje očitkov in opravičevanje dejanj ni mogoče na način “saj-so-tudi-prejšnji-to-počeli”. Ali da je kopanje po grehih prejšnjih že dovolj, da je to (skoraj) vse, kar mora novi politični razred opraviti za uspeh. Obstaja pa še en vidik; ne glede na to ali menimo, da je med starimi in novimi oblastniki vseeno obstajala neka kakovostna razlika, ali pa smo prepričani, da so stari bili le bolj premeteni in z več časa, je dejstvo, da trenutna situacija v doslej največji meri kaže vso brutalnost politične uzurpacije družbe. Zdi se, da smo dosegli nek vrhunec, točko, ko se tudi v javnosti uveljavlja spoznanje, da tako pač ne gre, da je šlo vse skupaj čez rob.
Slovenski neolibertarni krožek, ki gradi na podmeni, da so politiki inherentno slabi, banditski, plenilski, torej, da bolje ne bo nikoli, ker ne more biti bolje, ponuja svoj recept za rešitev situacije. Recept je seveda tipično neoliberalen; državo iz gospodarstva, čim prej in povsod, da politiki ne bodo delali več škode. Politična kultura ga ne zanima. Diagnoza in recept sta pričakovana, saj ponovno stopajo na področje o katerem ne vedo veliko. Še huje; zdi se, da lastne izkušnje s politiko povzdigujejo na raven zakona. Toda na mestu je vsekakor vprašanje, koliko gre pri teh vprašanjih resnično zaupati ljudem, katerih politični angažma je bil svojevrsten debakel? Kaj nam o njihovi politični modrosti in poznavanju političnega pove že samo dejstvo, da so svoj libertarni projekt naslonili na vlado Janeza Janše? Ki so mu dejansko verjeli? Da danes znajo o politiki povedati samo slabo, je logično.
Toda to še ne pomeni, da imajo prav. Politični razred je lahko slabši ali boljši. Njegova “kakovost” v demokratičnih državah je odvisna od ravnanj volivcev, od njihovih pričakovanj. Drugače povedano: kako visoko volivci postavijo lestvico. Če štartajo na osnovi, da od politikov ni mogoče pričakovati nič dobrega (mogoče bi bilo uporabiti tudi kako znano gostilniško modrost), je smer jasna, o politični kulturi nima smisla izgubljati besed, politični razred pa bo hodil na inštrukcije v Južno Ameriko. Takrat tudi privatizacija vsega kar miga ne bo pomagala.
V kolikor bodo slovenski volivci naslednje leto prerasli gostilniške modrosti in vladavcem povedali, da pričakujejo več (predvsem samokontrole), bo to zelo pozitiven znak za razvoj države.
“Nacionalni interes” - zapira, povzroča mozolje in slepoto
| 29. April 2007 | | Jure
Trditev, še ena izmed tistih, ki jih je rodila debata “avtonomija novinarstva in nacionalni interes”:
“…formalna demokracija in tržno gospodarstvo gresta lahko samo z roko v roki. Zavzemanje za prosto gospodarsko pobudo in prosto konkurenco je eno in isto kot zavzemanje za osebne svoboščine, svobodo govora in pravno državo. Eno brez drugega ne more (učinkovito) delovati…” Vir
Trditev je smešna in nevarna hkrati. Nevarna, ker deluje tako zdravorazumarsko, da jo bodo le redki resnično premislili. Smešna, saj evidentno ne drži. Tržno gospodarstvo ne rabi formalne demokracije, še več, če vzamemo za zgled kakšen Singapur, ki redno zmaguje na lestvicah ekonomske svobode, ki jih pripravljalo desničarska trobila ala Heritage Foundation, je demokracija za gladko funkcioniranje tržnega gospodarstva prej cokla. Saj veste, ko se greste demokracijo zares, hitro pridejo mimo kakšni sindikati, zeleni, kulturniki… in, oh, groza, socialna država ni več daleč. V Singapurju teh problemov ni, isto na Kitajskem.
In obratno: če vzamemo izraelski kibuc kot utelešenje demokratičnega odločanja na mikro ravni, ne rabimo tržnega gospodarstva.
Nasploh je enačenje zavzemanja za prosto gospodarsko pobudo in konkurenco z zavzemanjem za osebne svoboščine, svobodo govora in pravno državo kar lepa ideološka finta. Saj ne, da med tem ni mogoče potegniti povezav, tako enostavno pa le ni. Nikakor pa to ni isto.
links for 2007-04-26
| 26. April 2007 | | Jure
-
A do tu – še vse v mejah znosnega. To, kar si je Jančar dovolil 10. februarja v odgovoru na prispevek Borisa Vezjaka, je pa nekaj tako neverjetnega, da človek ob tem lahko samo ostrmi.
Domislek tedna
| 26. April 2007 | | Jure
Še nedolgo nazaj so po TV vrteli oglas, ki je šel nekako tako: “Nekaj imam za vas … za tiste, ki mislite s svojo glavo …”Zdaj se vrti: “Kaj boste naredili zase?”
Odgovarjam: Prišparal bom. Vir.
Dvorni analitik Makarovič spet v akciji
| 26. April 2007 | | Jure
Tukaj. Najbolj zanimiv del:
Zakaj torej ne povedo tako, kakor očitno verjamejo, da je res: da medijsko svobodo v Sloveniji ogroža »desnica«? Razlog za to je seveda zelo preprost: tako eksplicitna označba bi zelo očitno razkrila političnonazorsko noto govorcev in s tem pokvarila vtis »profesionalističnega« in »znanstvenega« diskurza.«
Jejhata, kam smo prišli. Zdaj že dvorni analitiki razpredajo o “vtisu profesionalističnega in znanstvenega diskurza”. Čeprav, po drugi strani, kdo pa bi o tem znal povedati več kot v sociologe zamaskirani strankarski vojščaki?
Luka Koper ali Tržaško pristanišče?
| 26. April 2007 | | vale
Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar je danes v Atenah napovedal, da se obeta potniški promet iz Kopra v Grčijo, natančneje v Atene. Kot je ocenil, bi lahko preko potniškega terminala v Luki Koper potovalo prek sto tisoč potnikov. “Poslovne podrobnosti, kot so na primer, koliko ladij na teden naj bi izplulo iz Kopra proti Grčiji, je za zdaj težko napovedati, pričakujem pa, da se bodo konkretizirale v prihodnjih tednih,” je dejal Časar. Kot je še dejal, je bil obisk slovenskih gospodarstvenikov skupaj s premierom Janezom Janšo v Grčiji zelo koristen. “Slovenija je bila tu zelo dobro sprejeta, skozi Slovenijo pa tudi Luka Koper, ki je za Grčijo pot v Slovenijo in iz Slovenije oziroma regije,” je dejal Časar. Več
Tržaško pristanišče stavi na logistično platformo … Operativni načrt se loteva tudi drugih aktualnih tem pristaniškega razvoja, začenši z ureditvijo konkurenčnega priveza za potniške trajekte ob vznožju sedmega pomola. Kot je znano, je s tega mesta »zbežal« grški ladjar Anek, ki je svoje trajektne povezave s severnim Jadranom lani preselil iz Trsta v Benetke. Boniciolli je sedaj predvidel poldrugi milijon evrov naložbe v ureditev priveza št. 57, dodatnih 200 tisoč evrov pa za ureditev sprejemnih struktur za potnike po izkrcanju. Več
Wellness v vsako slovensko vas …
| 26. April 2007 | | vale
Nekako je v naši državici vsake toliko zaslediti trende, ki se z neizmerno hitrostjo širijo od vasi do vasi in iz mesta v mesto. Lep primer so visoke strokovne šole in fakultete, ki jih imamo že v vsakem večjem mestu. In tako berem danes, da imajo v Štanjelu velik interes za gradnjo wellness centra. O imenih sicer ne želijo govoriti, imajo pa konkretnega ponudnika, ki je pripravljen vložiti velika sredstva … več Pri tem se človek vpraša kakšne razvojne strategije imamo na državni in lokalni ravni? (vprašanje je zgolj retorično op.p.)
Nov urnik državne uprave
| 26. April 2007 | | vale
Prva delovna sobota za državne uradnike bo 5. maja, ko bomo lahko na upravnih enotah uredili vse potrebno med 8. in 12. uro. Uradne ure bodo podaljšane tudi ob sredah, po novem pa bo odprto tudi ob torkih. Zaradi novega urnika v javni upravi naj ne bi dodatno zaposlovali, niti izplačevali dodatka na delovno soboto, bodo pa zaposleni dobivali dodatek za izmensko delo. Ob sobotah bodo odprte tudi geodetske izpostave, izpostave zavodov za zaposlovnje, za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v prihodnosti pa naj bi ob sobotah lahko obiskali tudi zemljiško knjigo in sodni register.
Uradne ure od 1. maja dalje so tako:
Ponedeljek, torek: od 8.00 do 15.00
Sreda: od 8.00 do 18.00
Petek: 0d 8.00 do 13.00
Vsaka prva sobota v mesecu: od 8.00 do 12.00
Javno-zasebno partnerstvo ala Popovič
| 25. April 2007 | | Jure
Dragi Koprčani, želeli ste - plačujte!
Odlok o koprskem javnem kopališču pooblašča občinsko upravo, da razdre koncesijsko pogodbo z družinskim podjetjem župana Popoviča (B.P.C.). Po novem bo stroške vzdrževanja kopališča pokril občinski proračun, Popovičevo družinsko podjetje pa bo - v zameno za predčasno razdrtje pogodbe - dobilo stavbno pravico za kopališke gostinske lokale in opravljalo dobičkonosno gostinsko dejavnost. Novi kopališki režim naj bi omogočil brezplačen vstop na kopališče vsem obiskovalcem. Stroški bodo javni, dobiček, ki bo še večji zaradi pričakovano povečanega obiska, pa zaseben, Popovičev. Dve muhi na en mah. To je precedens, ki bi moral Slovenijo resno skrbeti. Vir
Kozlarije Stanislava Kovača
| 25. April 2007 | | Jure
Počasi bom moral odpreti nov blog. Kozlarije Stanislava Kovača bi bil kar pravšnji naslov.
Če bi bilo nekdanjih komunističnih držav delo resnično vrednota, potem se delavci in delavke po zlomu komunizma ne bi množično predčasno upokojili, ampak bi delali vsaj toliko let kot delavci v državah z dolgoletno kapitalistično tradicijo. Vendar je slovenska tranzicijska realnost povsem drugačna: naši delavci in delavke, ki so v komunizmu ob 1. maju ritualno izrekali ideološko hvalnico “delu čast in oblast”, so po zlomu komunizma ob prvi priložnosti delu nečastno obrnili hrbet, se ugodno upokojili in uveljavili nov upokojenski slogan - nedelu čast in oblast. Tako smo imeli v zadnjem obdobju komunizma leta 1985 še 275 tisoč upokojencev, leta 2004, ko naj bi se z vstopom v EU tudi formalno končala tranzicija, pa se je število prejemnikov pokojnin že podvojilo na 523 tisoč. Celotna kozlarija.
V kateri državi živi ta model? V moji so imeli ti delavci ob tranzicijskem cirkusu na izbiro cesto ali penzijo, drugih priložnosti je bilo bolj malo. Temu praviti “nečastno obrniti hrbet delu” je pokvarjeno.
Loading ...
