Arhiv marec 2007
links for 2007-03-20
| 20. marec 2007 | Zanimive povezave | Jure
-
The Nazis also used “values” to launch state repression of opponents. Hitler, days after he took power in 1933, imposed a ban on all homosexual organizations.
X is a weapon of mass destruction
| 20. marec 2007 | (Pop)kultura | Jure
Whether long range weapon or suicide bomber
Wicked mind is a weapon of mass destruction
Whether you’re Soaraway Sun or BBC 1
Misinformation is a weapon of mass destruct
You coulda Caucasian or a poor Asian
Racism is a weapon of mass destruction
Whether inflation or globalization
Fear is a weapon of mass destruction
Whether Halliburton, Enron or anyone
Greed is a weapon of mass destruction
We need to find courage, overcome
Inaction is a weapon of mass destruction
Faithless, Mass Destruction
Osnovna celica družbe
| 20. marec 2007 | Razno | Jure
Baje smo v tednu družine. Ne bi vedel, če ne bi iz NSi-ja priletelo sporočilo za javnost.
Ženska zveza pri Novi Sloveniji želi ob začetku tedna družine poudariti pomen družine. Tega ne vidimo zgolj v dejstvu, da je družina osnovna celica vsake uspešne družbe, ampak tudi v njeni vlogi nosilke medgeneracijske solidarnosti.
Nikoli mi ni bilo jasno, kaj za hudiča mislijo konzervativci s to “osnovno celico družbe”. Če je družina osnovna celica, kaj so potem posamezniki? Mitohondriji? Vakuole? Lizosomi?
Od visoke politike do… vode
| 19. marec 2007 | Slovenija | Jure
Če nadaljujemo: najmanj 15% otrok v Sloveniji pije vodo, ki je neskladna z standardi za pitno vodo, zaradi mikrobioloških, fizikalnih ali kemijskih parametrov. Koliko litrov vode gre na teden skozi mlad organizem? Najmanj od 15 do 20 litrov. Zakaj ta problem ostaja nepomemben? Vir
Ruplovih deset točk - anatomija zunanjepolitične polomije
| 19. marec 2007 | Slovenija | Jure
Že bežno spremljanje hrvaških odzivov na deset točk MZZ v zvezi s hrvaškimi negativnimi komentarji o Sloveniji je razgrnilo, da je Rupel (ponovno) ustrelil kapitalnega zunanjepolitičnega kozla, ki bo odnose med državama, pa tudi odnose med ljudmi na obeh straneh meje, še poslabšal. S tem si je na Hrvaškem še dodatno okrepil položaj zdaleč najbolj osovraženega slovenskega politika, ki že lep čas ni akter reševanja ampak del problema. Začnimo kar pri naravnost škandalozni prvi točki, ki pravi naslednje:
Nekateri hrvaški politiki in novinarji v zadnjem času neutemeljeno in neresnično prikazujejo slovensko-hrvaške odnose, pri čemer grobo in nestrpno, predvsem pa neupravičeno napadajo predstavnike slovenske države. Takšno ravnanje slovensko-hrvaških odnosov ne izboljšuje, ampak jih, nasprotno, zaostruje in poslabšuje. V MZZ nasprotujemo takšni politiki in predlagamo, da hrvaška vlada, po možnosti pa tudi mediji, spodbudijo drugačno, pozitivno ravnanje. To ne pomeni, da bi se kdorkoli odpovedal kritičnosti, izogibati pa bi se morali neresnicam in spodbujanju nestrpnosti.
Ne vem, kaj se dogaja v glavi zunanjega ministra, ki domneva, da lahko danes katerikoli tuji vladi predlaga, da spodbuja “drugačno, pozitivno ravnanje” pri svojih medijih. V kolikor bi bil poziv usmerjen samo na hrvaško politiko, bi bil, četudi še vedno docela zgrešen v namenu in formi, še pogojno sprejemljiv. Ko pa zunanji minister države A poziva vlado države B, naj malo “porihta” svoje medije, pa je svet očitno padel na glavo. Tovrstno uravnavanje medijskega prostora je sicer bilo značilno za neke druge čase, danes pa je med državami, ki so vendarle demokratične, in ki imajo, vsaj na deklarativni ravni, svobodne in neodvisne medije (no, tudi Hrvatje imajo svoje “Delo”), nič manj kot škandalozno. Kdor vsaj malo pozna diplomatski parket ve, da se države s spodobno zunanjo politiko v tako temeljno notranje zadeve, kot so mediji v neki državi, le nerade spuščajo oziroma si to privoščijo le v primerih najhujših grešnikov, kot je recimo kakšna Belorusija, pa še takrat v ogenj raje pošljejo mednarodne organizacije. Razlog je preprost: s tem se posamezna država izogne očitkom (ali to vsaj poskusi), da se vtika v notranje zadeve druge države. Puščice letijo drugam.
Ob tem je nujno opozoriti, da MZZ ni v biznisu analiziranja stanja hrvaškega medijskega prostora in nudenja nezaprošenih nasvetov za večjo medijsko sproščenost, ampak v uresničevanju zunanjepolitičnih ciljev Slovenije. Hrvaški mediji in društvo novinarjev so seveda ponoreli in zaklali vse možnosti, da bi MZZ doseglo tisto, kar je verjetno bil namen tega Ruplovega prispevka, ki ga bolj kot obvladovanje diplomatskega jezika in običajev označuje literarni, esejistični slog. Če je v literaturi mogoče zapisati skoraj vse (no, obrekovanja se je dobro izogniti), diplomaciji to ni dopuščeno skoraj nikoli. Sploh v primerih, ko od nekoga želimo neko dejanje, je dobro, da vsaj diplomati ne posegajo po izjavah, ki jih lahko druga stran brez težav dojame kot izredno žaljive. Žal nekdo tega kljub dolgoletni zunanjepolitični praksi še ni spoznal.
links for 2007-03-19
| 19. marec 2007 | Zanimive povezave | Jure
Jančičevo državotvorno novinarstvo, drugi del
| 19. marec 2007 | Slovenija | Jure
OK, da Peter Jančič razume novinarsko poslanstvo nekoliko po svoje, že itak vemo. Inovacij na tem področju ima za sabo kar nekaj, od napovedi, da bo pri političnih akterjih preverjal zadovoljstvo z novim, uravnoteženim Delom (Peter, mimogrede, morajo biti kar zadovoljni, ali?), do edinstvenega pogleda na državotvorno držo medijev. Nič novega, skratka. Vseeno je lepo videti, da Peter na poti vztraja.
Res je, da mediji in novinarji različnih držav služimo vsak svoji skupnosti, in le redko se zgodi, da bi kak časopis spregledal nacionalne interese in delal škodo skupnosti. Vir
Analiza, ki ji ni kaj dodati.
Lidl - predstavitev mednarodne kampanje sindikata ver.di
| 19. marec 2007 | Slovenija | Jure
Drugi dom je iz razlogov, ki so v podrobnostih znani le internetnim iskalnikom, postal prva slovenska postaja za informacije o verigi diskontov Lidl, ki bo v kratkem odprla vrata tudi v Sloveniji. Odziv je bil naravnost neverjeten, število komentarjev, zanimivih in nezanimivih, argumentiranih in na pamet, dostojnih in žaljivih, pa je preseglo vsa pričakovanja. To, hočeš-nočeš, prinaša odgovornost. Kljub pisanim odzivom je namreč pri pregledu delovanja Lidla v drugih državah popolnoma jasno zlasti naslednje: Lidl bo pri delovanju v Sloveniji šel tako daleč (ali nizko, kakor vam drago), kolikor mu bodo to dopuščali slovenska zakonodaja, slovenski sindikati in, morda najpomembneje, njegovi zaposleni. Pri nemškem sindikalnem združenju ver.di, kjer so s pomočjo skupine mednarodnih raziskovalcev objavili t.i. črno knjižico o delovanju podjetja Lidl v Evropi, so namreč zapisali naslednje:
Videti je, da se Lidl prilagodi prevladujočim pravnim in ekonomskim standardom v posamezni državi. Kjer sindikati naravno sodijo k politični kulturi in niso samo občasni pogajalski partnerji - na primer na Norveškem, na Nizozemskem ali Belgiji - Lild običajno upošteva pravila igre, sprejme organe soodločanja in podpiše kolektivne dogovore s predstavniki sindikatov. Toda, kjer vidi priložnost, da zniža standarde, Lidl to priložnost tudi zagrabi.
Ver.di je začel z javnimi akcijami proti Lidlu zaradi poniževalnega nadzorovanja in stalnega spremljanja zaposlenih, nepravičnega odpuščanja, delovnih preobremenitev, neplačanih nadur in sistematičnega preprečevanja sindikalnega organiziranja že leta 2004, pri čemer so se najprej seveda usmerili na Nemčijo, z neverjetno širitvijo verige po Evropi pa so začeli spremljati njegovo delovanju tudi tam. Zanimivo bo videti, kaj bodo lahko v prihodnjih letih zapisali o Lidlovi prisotnosti v Sloveniji. Bomo dobili “poljske” ali “norveške” standarde?
When she started her job, Krystyna W. of Wroclaw, Poland, regularly clocked 45-hour work weeks. As time went by, her hours steadily increased until she worked as many as 16 hours a day. Such long workdays are typical in the Polish subsidiaries of Germany’s biggest discount store, Lidl. Ver.di, a service employees union based in Germany, discloses these and other European labor practices in a new book released in June 2006, “Selling Cheap at the Employees’ Expense: The Black Book on the Schwarz Retail Company”. Vir
Zaposlene v Sloveniji na tem mestu sprašujem: kako je s sindikalnim organiziranjem v slovenski podružnici Lidla?
Še tole: avtor obvešča vse bralce in bralke, da nima v lasti delnic nobenega trgovskega podjetja in, načeloma, pozdravlja pošteno konkurenco.
Nova palestinska vlada in izraelska propaganda
| 18. marec 2007 | Svet | Jure
Izraelski premier je novo palestinsko vlado pospremil z naslednjimi besedami:
“Ne moremo vzdrževati odnosov z vlado ali njenimi ministri, če ta ne spoštuje pogojev mednarodne skupnosti in vidi nasilje kot svoj legitimen cilj.”
Hm… dragi Olmert, kdaj se boš torej ogradil od izraelske vlade? Olmert od Palestincev zahteva tudi, da se odrečejo pravici do upora. Za crknit smešno. Torej, če prav razumemo: Olmert zahteva od Palestincev, da so odrečejo uporu zaradi rasistične politike in nelegalne zasedbe palestinski ozemelj, do česar imajo tudi mednarodnopravno vso pravico? Krasno, krasno.
Če kdo slučajno ni razumel: Palestinci imajo nedvomno pravico do upora, tudi z nasilnimi sredstvi, če so ta usmerjena proti vojaškim zmogljivostim Izraela, ki je okupacijska sila. Napadi na civilne cilje so druga zgodba a tukaj sta krvavi obe strani.
Big Brother wanna-be jebači
| 18. marec 2007 | (Pop)kultura | Jure
Bar I je bil krasen za pisarniški smalltalk ob kavi in čiku, za Bar II se skorajda nihče ni več zmenil. Big Brother, verjetno televizijsko precej bolj zahteven (in drag) projekt, pa… Poptvejevci so se potrudili in vsaj pri moškem delu izbrali neverjetne maksimalno ekstrovertirane, z egom napumpane wanna-be lokalne jebače, ki jih v realnem življenju ne bi prenašal niti pet minut. Ne vem, verjetno je bil to namen, če pa se bo računica izšla, pa bomo videli oziroma boste videli. V kolikor bi želel gledati paradiranje testosteronskih bedakov, bi v Ljubljani zavil v Globala, v Mariboru pa v kako Samsaro. Ženski del ekipe je za odtenek lažje prebavljiv, čeprav razgledanost ni bila faktor. Ko Ljubljančanka vpraša, kje je Zasavje, vsi vemo koliko je ura. Honey, skoči v Savo, slej ko prej bo odgovor priplaval mimo.
Malo za tem, ko se je končal BB, so na TV3 zavrteli To Die For z Nicole Kidman in Matt Dillonom. Ni kaj, analiza je bila promptna.
Tudi tokratni reality show bo zagotovo pospremilo moraliziranje na temo, kako nas mediji poneumljajo, kako gre vse k vragu. Ne rečem, da tak pogled morda ni deloma celo pravilen, je pa zagotovo površinski. Ne zmore brez predpostavke, da je včasih bilo bolje. Pa je res bilo? No, veliko užitkov ob spremljanju Košnikove gostilne.
Slovenski problem ni Big Brother, ki ga na komercialni televiziji preko oglasov financirajo razni proizvajalci pralnih praškov, ampak nacionalna televizija, ki se kljub drugačnemu poslanstvu in z denarjem imetnikov električnih priključkov pospešeno komercializira. Problem niso Finance, to utelešenje žurnalističnega podna, ampak pomanjkanje resne in relevantne alternative, v kateri tretjerazredni kolumnisti ne bi trgali goltancev in zmerjali s sodrgo. Problem niso Naše male klinike, Vrtičkarji in podobne serije, ki jih snemamo po tekočem traku, ampak dejstvo, da je nacionalna kinematografija finančno, organizacijsko in tehnično v komi že lepo vrsto let. Problem niso šund revije, ki izobražujejo, kako čim bolje do orgazma, naš problem so samoklicane strokovnjakinje tipa Angelca Likovič, bolj glasne kot razgledane, ki mesarijo po našem šolstvu in ki jim ni pod nivojem ukvarjanje z razgaljenostjo popkov pri s hormoni nabitimi najstnicami. Naš problem je pomanjkanje izbire.
Ob generacijah, ki so narcisistično osebnostno strukturirane, ki so jih pravzaprav vzgojili množični mediji, in ki bodo v doslej največjem deležu tudi kasneje kot delovna sila povezane s temi mediji, ti šovi ni nič nenavadnega. Sploh pisci blogov, ki verjetno predstavljajo vrhunec medijskega egotripa, bi lahko bili na to temo malo bolj tiho. Konec koncev, a se ravno blogerji ne vdajamo isti iluziji, da smo dovolj zanimivi za javnost? Bi res bilo kaj drugače, če bi ta blogerski drekec pekec kdo ugasnil?
P.S. Komentarji na Guštijevem blogu so izvrstni. Dežurna ekipa moralizatorjev (s prvo blogerko na čelu) dela nadure.
Tako, kot je današnje življenje pač. Kriminal, ni etičnih in moralnih vrednot, seksanje in pornografija na vsakem koraku. Baje, da je prišel izsek iz pornografskega filma v Atenah, na pripravah na Evrovizijo na veliki ekran, ker je imel pač nekdo od tehnikov to gor. Prišlo je do škandala. Ker vseprisotnost pornografije in preklinjanja in grdih besed niti slučajno ne pomeni, da so ljudje kaj manj svobodni ali sproščeni.
LOL Prva tercialka, ki je obrt prenesla na internet?
Loading ...
