Arhiv februar 2007
links for 2007-02-13
| 13. februar 2007 | Zanimive povezave | Jure
-
A design and engineering firm builds for you on select locations. The size of our flats ranges from 35 to 85 m2. We also offer business premises and detached / semidetached houses.
Peta kolona je spet tožarila
| 13. februar 2007 | Slovenija | Jure
Le kdo je po nemarnem spet opravljal naš raj pod Triglavom, naš Svetilnik ™, našo Zvezdo Evrope ™, našo Sproščenost ™…? Ni nihče poslušal našega Kulturnika ™, da se to ne spodobi?
Tretje poročilo za Slovenijo, ki ga je evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti danes objavila na spletnih straneh Sveta Evrope, je za slovensko vlado najhladnejša prha iz Strasbourga doslej.
Torej, kaj so zatožili naši sovražniki?
Komisija v njem opozarja na porast rasizma in ksenofobije v Sloveniji ter na medlo odzivanje pristojnih organov na te pojave.
Ah, dajte no!
Glede izbrisanih komisija priporoča slovenski vladi, naj takoj, “brez odlašanja”, uresniči ustavno odločbo, ki zadeva izbrisane, in sprejme vse ukrepe za to, da izbrisanim brez izjeme povrne nezakonito odvzeti status in prizna ter popravi pravice, odvzete 26. februarja 1992. Vladi tudi polaga na srce, naj naredi več za boljši odnos javnosti do izbrisanih.
Kateri izbrisani? Izbrisanih ni. Rabite potrdilo?
Slovenija je po mnenju komisije nazadovala tudi, kar zadeva varovanje človekovih pravic prosilcev za azil. S sprejemom dopolnil k zakonu o azilu marca lani je Slovenija, ki je prej na tem področju imela nadpovprečno visoke standarde zaščite, te znižala pod evropsko povprečje. Vir
Ccc… napaka, standarde smo le “uravnali z EU”.
P.S. Komaj čakam na medijski cirkus na temo tega poročila. Le kateri junak bo ustrelil največjega kozla? Bo to Grims? Morda Jerovšek? Morda celo sam Kanzler ™? …
Ne domišljajmo si - kršitve človekovih pravic se ne bodo ustavile pri Strojanovih
| 12. februar 2007 | Slovenija | jaka
Profesorica kazenskega procesnega prava Katja Šugman:
Nikakor nocem zanikati varnostne obcutljivosti zadeve in verjamem, da so bili nekateri ukrepi, morda celo vecina, zakoniti, nujni in sorazmerni. Vendar pa se moramo vprašati: ali smo pripravljeni sprejeti to, da je tako delovanje, kot izhaja iz omenjenih delov objavljenih zapiskov, v pravni in demokraticni državi, za kakršno se Slovenija razglaša, dovoljeno? Dovoljeno v zvezi z ljudmi, ki niso osumljeni kaznivega dejanja (od tega jih je velika vecina mladoletnih)? Ali naj bi bilo dovoljeno posegati v ustavne pravice brez sodne odredbe, utemeljeno po prosti presoji policije? In ali se lahko »varuje« nekatere osebe tako, da se omejuje njihove pravice?
Ali bi dovolili, da bi tako opazovali vas in vašo družino in tako ravnali z vami? Če dovolimo tako ravnanje v enem primeru, si ne smemo domišljati, da se tako ravnanje ustavi pri »tistih, drugih«, kdorkoli že so. Vsi smo lahko na drugi strani. In spet se pokaže tisti znani obcutek, tokrat nekoliko drugace – ce je dovoljeno vse to, potem je nekaj hudo narobe z našo ureditvijo!
Objavljeno v Pravni praksi št. 5/2007
Od angleškega humorja…do Deliverance
| 12. februar 2007 | (Pop)kultura | Jure
links for 2007-02-12
| 12. februar 2007 | Zanimive povezave | Jure
-
I am writing this article, sneakily, late, at the back of the room, in the Royal College of Physicians, at a conference discussing how to free up access to medical academic knowledge for the public. At the front, as I type, Sir Muir Gray, director of the
-
Who should the West support: moderate Islamists like Tariq Ramadan, or Islamic dissidents like Ayaan Hirsi Ali? Are the rights of the group higher than those of the individual? With a fiery polemic against Ian Buruma’s “Murder in Amsterdam” and Timothy Ga
Hedge skladi: Nič posebnega, le banke
| 12. februar 2007 | Svet, Razno | shotokan
Na tem blogu že dolgo postavljamo agendo z analizami delovanja hedge skladov (tukaj in tukaj), sedaj pa so tudi politične elite spoznale, da se vprašanju regulacije hedge skladov ne gre več izmikati. Čeprav so Nemci na sobotnem srečanju skupine G-7 pogoreli s svojo idejo, da bi do konca leta najrazvitejše države vzpostavile mehanizme nadzora nad delovanjem hedge skladov, pa so vseeno uspeli posebni ekspertni skupini naložiti nalogo, da oblikuje poročilo o sistemskem tveganju, ki ga hedge skladi predstavljajo za svetovni finančni sistem.
V današnjem Financial Timesu Wolfgang Munchau potegne zanimive vzporednice med delovanjem hedge skladov in bank, pri čemer prvi niso podvrženi nikakršni regulaciji in zahtevam po preglednosti delovanja, medtem ko so druge strogo regulirane. Munchau se pri tem spretno izogne slepilnim manevrom wanna-be alpha dedcev, ki sedanje stanje upravičujejo z - sicer napačnim - dejstvom, da so hedge skladi igračka bogatih. Munchau izpostavi sistemsko tveganje, ki je najbolj prepričljiv razlog za regulacijo tako bank kot hedge skladov:
A much better reason to regulate hedge funds is that they have become structurally very similar to commercial banks, where the need for regulation is largely undisputed. Banks are regulated because of network externailities. An insolvent bank can damage the financial system at large. While banks are often private companies, the financial system is a public good.
The business of a bank is to borrow money from a central bank, lend it to customers at a premium and apply leverage to maximise profits. Most hedge funds employ “long-short strategy”. For example, they buy a high-yield corporate bond with a risk premium of, for example, 300 basis points over a Treasury bond and they short a high-quality corporate bond with a risk premium of only 50 basis points. Provided there is no default during the time horizon of the two deals, they make a decent profit.
Podobno si hedge skladi mastijo brke s sposojanjem in prodajo jenov, ki imajo dandanes nizko ceno, in vlaganjem sredstev, ki jih za to dobijo v bolj donosne valute, npr. brazilski real ali kaj podobnega. Razlika v donosih je profit, če pa jen še malce izgubi na vrednosti, pa toliko bolje, ko ga vračajo - le kdo ne bi rad vrnil nečesa, kar je danes manj vredno, kot je bilo včeraj, ko si je stvar sposodil.
Hedge skladi torej podobno kot banke izkoriščajo likvidnost, ki jo dajejo na voljo centralne banke. Podobno kot banke se zadolžujejo, da bi s tem okrepili dobiček glede na vložena sredstva. Razlika je v tem, da hedge skladi uporabljajo bolj tvegane strategije in zapletenejše kreditne instrumente - pa vseeno niso regulirani. Skrajni čas je, da globalni decision-makerji upoštevajo opozorila Drugega doma in začno pospravljati svoje dvorišče, preden si kdo kaj naredi.
Kaj bi dali za kilo kredibilnosti
| 12. februar 2007 | Svet | Jure
Besedna vojna med ZDA in Iranom se stopnjuje. Američani so novinarjem pokazali posnetke (huh) orožja, ki naj bi v Irak prišlo iz Irana, iranski režim pravi, da gre za laži. Jasno, kristalno jasno je le eno: ZDA nimajo nobene kredibilnosti več. Po slavnem nastopu Powella v VS ZN nihče več ne bo verjel fotografijam iz ameriških virov. Še več: že sama ideja je smešna.
Iran wirft USA Beweisfälschung vor
Es sind die ersten konkreten Anschuldigungen der USA gegen das Mullah-Regime in Teheran: 170 Soldaten der Koalitionstruppen seien im Irak durch iranische Waffen getötet worden. Iran weist die Vorwürfe scharf zurück und spricht von Lügen. Vir
Vojna se nadaljuje
| 12. februar 2007 | Slovenija | Jure
SDS o Rantu:
Kandidature Andreja Ranta ne bomo podprli, ker je to po strokovni plati šibek kandidat. V Sloveniji je veliko bolj izobraženih, doma in tudi mednarodno bolj uveljavljenih strokovnjakov, ki bi bili primerni za vodenje Banke Slovenije RS.
Dajte, fantje, se niste mogli o človeku, ki je v teh vodah že tam nekje tri desetljetja, nič boljšega spomniti? Že tako arogantni, da se vam delovanja “ni važno, če je pismen, samo da je naš”, niti skrivati ne da več?
Vojna Drni : vlada se nadaljuje, kandidati so le postranska škoda. Zanimivo je le to, da si dopustijo, da jim modeli tipa Tanko, ki ima diplomo iz lesarstva, govoričijo o “strokovni šibkosti”.
Kultura je dimenzija
| 12. februar 2007 | Slovenija | Jure
Odkar je Lojze napovedal, da bi rad postal predsednik, njegova PR-mašinerija dela s polno paro. Ob kulturnem prazniku je slovensko javnost osrečila z naslednjo meta-teoretsko ugotovitvijo:
Peterle je v svojem nagovoru izrazil veselje in zadovoljstvo nad “zares evropskim in transatlantskim večerom kulture, kot ga v Sloveniji še ni bilo,” in povedal, da kultura ni samo resor v vladi temveč je dimenzija.
Hja, mi pa smo mislili, da gre za peto kolo.
Nova metla, nov znak
| 10. februar 2007 | (Pop)kultura | Jure
Nova metla na RTV SLO res pometa drugače. Poglejte samo nove znake v desnem zgornjem kotu ekrana! Zavzamejo pol ekrana, hkrati pa so tako univerzalno generični, da jih lahko prodajo televizijskim postajam od Albanije do Zambije. V Tivoliju pa boljše čase čaka sijajen Kalinov Deček s piščalko.





