Arhiv February 2007
Blodnje Branka Grimsa, drugič
| 26. February 2007 | | Jure
Na predhodni odziv na sporočilo za javnost, ki ga je ob 15. obletnici izbrisa v jasnost danes poslal Branko Grims, nisem ravno ponosen. Ne zato, ker se z zapisanim ne bi strinjal, ampak ker sem se pustil izzvati politkomisarjevim zapisom iz katerih naravnost kriči neverjetno arogantni “kaj nam pa morete”. Glede na trenutno stanje opozicije verjetno bore malo. Grims seveda to ve in groza me je misli, da bo masiral možgane slovenskih volivcev še kak mandat.
Toda sporočilo si zasluži resnejšo obravnavo, saj sem mnenja, da v zadnjih petnajstih letih slovenski javnosti ni bil serviran noben tekst, ki bi se v svoji grozljivosti lahko primerjal s tokratnim Grimsovim izdelkom. Proti temu je nategovanje o nižji RTV-naročnini in politični neodvisnosti gospoda Grande lahkotna zabava. Sledi analiza.
Problematika tako imenovanih “izbrisanih”
Že na začetku tehnika, ki bi jo lahko poimenovali kar “grimsova diskvalifikacija”; po t.i. strokovnjakih imamo sedaj t.i. “izbrisane”.
Branko Grims blodi ob 15. obletnici izbrisa
| 26. February 2007 | | Jure
Sporočilo za javnost:
Problematika tako imenovanih “izbrisanih” je neločljivo povezana z vprašanjem temeljnih vrednot naše države in še posebej osamosvojitve Slovenije. Problem, kot ga po Evropi vztrajno prikazujejo nekateri slovenski ultralevičarji, ki zavajajo s trditvami, po katerih naj bi v Sloveniji ob osamosvojitvi 18.500 ljudem odvzeli državljanstvo in so ti ostali brez njega, v resnici sploh ne obstaja. Še več, resnica je prav nasprotna. Prav vsakemu prebivalcu je bila namreč ob osamosvojitvi ponujena možnost pridobitve državljanstva in Slovenija je edina nova država v Evropi, ki je ravnala tako demokratično!
Stilista, nujno!
| 26. February 2007 | | Jure
Imel sem že v glavi, da se spotaknem ob popolnoma neprimerno kanclerjevo udeležbo na dunajskem opernem plesu, pa nekako ni zneslo. Sedaj pa naletim na tole. Khm… jao…
Leni prejemniki socialne pomoči z mercedesi
| 25. February 2007 | | Jure
Zajebano socialna Slovenija? Ne vem. Z avtorjem sicer delim odziv, do katerega pride vsakič, ko se naši televizijci (ponavadi okoli božiča) odpravijo na dom h kakšni fenomenalno obsežni družini. Otroci po vseh vogalih, mati pa že spet veselo pričakujejo. Kolikor jih pač bog da, baje. Jah, seveda, z božjo in mojo pomočjo via davčna uprava je verjetno res lažje. A otroci niso krivi, če starši ne znajo natakniti tiste stvari iz lateksa, in socialna država je tukaj predvsem za to, da njim omogoči kar se da “normalno” življenje.
Statistično je na prvi pogled vse krasno. Slovenija pri uradni stopnji revščine (12%) v evropskih primerjavah naravnost blesti. Daleč od evropskih bolnikov kot so Irska, Grčija, Italija, Španija… Ljudje pa znajo povedati marsikaj - o tem, kako je dela polno, samo ljudje so leni, kako se eni vozijo z dragimi avtomobili na “socialno”… Splošna slika prejemnikov socialnih transferjev je obupna. Če že niso popolni nesposobneži, so vsaj hudi lenuhi, ki živijo na naš račun. Oprostite, ampak tega ne kupim. Zakaj?
Puritanci na RTV SLO
| 25. February 2007 | | Jure
Seveda sem si ogledal sporno oddajo Hribar z Jonasom, ki je padla pod cenzuro. Hecno je, da je drugače ne bi, zdaj pa je še kako prav prišel Google Video. Iskreno rečeno - razočaranje. Preprosto ne vem, zakaj je bilo to potrebno cenzurirati. En nabrekli penis (huh) in en malo daljši cenzorski pisk. Ništrc. Če je to šlo “preko meje”, ki si jo je začrtal cenzurni oddelek na naši državni televiziji, potem… potem… ostane samo še hvaljen Jezus in bog z vami ter vprašanje: kaj za hudiča Krajnc še dela na državni televiziji? To je že mazohizem.
links for 2007-02-25
| 25. February 2007 | | Jure
-
You, my friend, have just made the unpleasant discovery that you’ve been talking to a Libertarian.
Ko se obljube vzame preveč resno
| 22. February 2007 | | Jure
Kaj poreči na nocojšnja Trenja, posvečena odnosom Drni - kancler? Začnimo s tem, da bi vsaj polovico gostov lahko brez težav manjkala. Le kaj je tam počela gospa Skuk mi ni čisto jasno. Terapevtka? Toda… ti so bili še kar sprejemljivi, če jih primerjamo z Grimsom. Njegov prvi odgovor, kjer je želel gledalce prepričati, da je vse OK, da težav ni, je naravnost fantastičen. Videti takšno logiko in action je priceless. Grims me vedno znova popolnoma razoroži. Ne z argumenti, da ne bo pomote. Preprosto mi vzame sapo. Saj veste, ko pride do tiste situacije, ko ste tako presenečeni nad izrečenim, da vas to popolnoma zmede. In Grimsu to uspe vedno znova. Malo prej Slak pokaže posnetke Drnija, ki kritizira vlado, Grims nas takoj zatem prepričuje, da težav ni. Ali pa tisto nakladanje o nepolitičnosti Grande. Khm… ja, v nekem drugem vesolju, v Grimsovi galaksiji.
A brez enega bi bila nocojšnja Trenja popolnoma nesmiselna; dr. Lojze Ude je že na začetku povedal vse bistveno - zakon od predsednika republike zahteva, da izbere kandidata, ki je neodvisen od TRENUTNE vlade, Drni to počne, trenutni vladavci pa se ob vsakem opozorilu vedno znova oprimejo tiste “saj so tudi oni to počeli”. Za Udeta tako opravičilo ni sprejemljivo, saj zagotavlja, da se ob vsaki menjavi oblasti menjajo le ljudje, napake novih pa se vedno znova opravičujejo z napakami starih. Vic večera: Ude zaključi argumentiranje, čez sekundo Grims ponovno uporabi “saj so to tudi oni počeli”. Neverjetno.
Skozi oddajo je postalo jasno, da smo priča soočenju dveh pogledov.
Prvi gradi na volilnih obljubah današnjih vladavcev, da zmorejo bolje, brez političnega nastavljanja in fevdalizacije. Obljube je vzel resno.
Drugi pogled, ki je bil sijajno prikazan v izvajanju gospoda Soka, temelji na razumevanju, da volitve določijo zmagovalca, ki vlada brez omejitev, brez zavor. Zmagali smo, zdaj je država naša. Obljub skoraj ni več (ali pa so debilne, kot je bilo izvajanje o nepolitičnosti Grande), ostaja le še izgovor tipa “saj so to tudi oni počeli”.
V čem je razlika med prejšnjimi in današnjimi oblastniki? Na prvi pogled bi mnogo rekli, da je ni, a razlika vseeno je; če so politične nastavitve in fevdalizacija pred delovale kot eksces, nas današnji vladavci ala Sok prepričujejo, da gre za normalno delovanje, za način delovanja demokratičnih držav. Zanimivo, da so ravno ljudje, ki so zmagali s prej omenjenimi obljubami, na dobri poti, da v slovenski politični kulturi te ekscese tudi normativno normalizirajo.
P.S. Tokrat se z jaKom ne strinjam; sicer gre tudi za boj egov, toda na mizi je mnogo več. Vsaj pri Rantu, ki mu ni mogoče očitati politične omadeževanosti, niti dokazati strokovne neprimernosti, so stvari v bistvu postale zelo jasne. Drni je naredil genialno potezo in namere pozicije popolnoma postavil na plano - položaj guvernerja je samo še eden zadnjih kamenčkov v mozaiku obladovanja sistema. Ker so to tudi prejšnji počeli, a ne (čeprav so prejšnji recimo omogočili drugi mandat Arharju).
Dušan Lajovic bo boter
| 22. February 2007 | | zofijin
Kot smo že poročali, je letos za novo leto vladanje obesil na klin in z Urško pobegnil v tople kraje. Janez je odletel svojo Urško pokazat Dušanu Lajovicu, domnevnemu financerju Demokracije in stranke SDS, avtorju razvpite knjige in dosjeja udba.net. Stari prijatelji skupaj v novo leto? Novi biznisi?
O zgodbi s potovanja lahko prebirate v Direktu oziroma na projansističnem blogu njegovih privržencev.
links for 2007-02-22
| 22. February 2007 | | Jure
-
Postmodernism challenges authority in its many guises, and questions the assumptions that underpin our value system. It is a tactical exercise designed to make us rethink the ideals behind modernity, many of which have proved over time to have an adverse
Brezplačna zbirka »Odločitve evropskega varuha človekovih pravic«
| 21. February 2007 | | Jure
Zna biti koristno.
IUS SOFTWARE, sicer komercialni ponudnik pravnega sistema IUS INFO / EURO IUS-INFO, je na začetku mandata novoizvoljene varuhinje človekovih pravic pripravil novo zbirko z naslovom »Odločitve evropskega varuha človekovih pravic«. V novi zbirki je mogoče najti več kot 1.500 odločitev evropskega varuha človekovih pravic v angleškem jeziku, zbranih od leta 1996 do danes. Zbirka povezuje dokumente odločitev z aktivnimi povezavami na evropsko zakonodajo in pravno prakso, omogoča pa tudi iskanje v polnem besedilu.
Nova zbirka skupaj z obstoječo zbirko Judikatov Evropskega sodišča za človekove pravice zaokrožuje celoten pregled dokumentov na področju civilne družbe. Zbirki sta dostopni brezplačno na spletnem naslovu www.ius.info. (aNET)


