Arhiv januar 2007
Game over, LDS
| 28. januar 2007 | Slovenija | Jure
Posnetki včerajšnjega kongresa LDS so kazali ljudi, ki jih še nikoli v življenju nisem videl, kako za govorniškim pultom stresajo neslanosti. To ni bila več LDS. Lahko bi bilo drugače a tudi tako, kot se je izteklo sedaj, je povsem pričakovano. Nič ni večno, sploh v politiki. Zazevala je praznina zaradi katere se bom na naslednjih volitvah verjetno primoran preseliti med abstinente. Pahorjevih podrepnikov ne bom volil niti po pomoti. Če bi že moral izbirati, raje dam glas originalu (Janši), kot pa njegovi kopiji, četudi je ta bolje oblečenena. Vsekakor sem že odločen, da na predsedniških volitvah svojo podporo namenim tistemu kandidatu, ki bo lahko premagal Boruta, ne glede na to, kdo bo to. Raje Peterleta kot t.i. levičarja, ki dosledno pada pri vsakem problemu, povezanem s človekovimi pravicami. Barantanja pri izbrisanih in molka pri Strojanovih ne more požreti nobeden vsaj povprečno razgledan volivec leve usmeritve. Dragi Borut, prihaja račun.
Jutri je nov dan.
links for 2007-01-27
| 27. januar 2007 | Zanimive povezave | Jure
Opazovanje in nadzorovanje
| 27. januar 2007 | Slovenija | Jure
Goran Klemenčič, predavatelj kazenskega prava, policijskih pooblastil in človekovih pravic, je za današnji Dnevnikov objektiv napisal zelo zanimiv članek o ravnanju policije v primeru Strojan. Članek še ni javno dostopen na internetu, zato sledi samo prepis ključnega:
Zadeva (opazovanje op. J.M) drugačna, ko se opazovalec osredotoči na posamezno osebo, postane dolgotrajnejše in ima za posledico evidentiranje in analiziranje osebnih podatkov. Takrat ne govorimo več o opazovanju, ampak o nadzarovanju. In v tem je kleč, ki ga vodstvo policije danes bodisi noče bodisi ne zmore razumeti. Opazovanje in varovanje ni isto kot nadzorovanje! Vsaj ne v pravni državi. Zato je zakon jasen - policija sme osredotočeno nadzorovanje opravljati samo v izjemnih primerih, določenih z zakonom in odobrenih s strani tožilstva in sodišča. In kdor je bral zapise “opazovanja” v Postojni, pri zdravi pameti ne more trditi, da ne gre za poseganje v pravico do zasebnosti. to je policija vedela v primeru Plut, ko tovrstnega ukepa ni uporabila, in ne ve danes?
in
Tovrstni ukrepi pa - kot je pred leti zapisal dr. Boštjan M Zupančič, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice - globoko, da globlje sploh ne bi mogli, posegajo v posameznikovo zasebnost, zato zahtevajo trdno pravno podlago. In slovenska policija jo je v konkretnem primeru “našla” v 128. členu Pravil policije. S tem je izkazala zgolj to, da zakonske podlage za svoje ukrepe ni imela. Sklicevanje na Pravila policije je v tem primeru kot sklicevanje na tajni uradni list. Ustavno sodišče je bilo leta 2001 povsem jasno: Pravila policije niso predpis, ampak interni akt, ki ne sme vsebovati določb, ki bi lahko navzven povzročale pravne učinke.
Prehlad, TV in globalno segrevanje
| 26. januar 2007 | Svet | Jure
V zadnjih dnevnih se me je lotil precej tečen prehlad in me položil v posteljo. V takšnem stanju sem sposoben spremljati samo televizijo, vse drugo je preveč naporno. Po informacijah iz filma Pot v Guantanamo so tamkajšnji preiskovalci zapornike mučili s težkim metalom. Ne vem, zakaj niso raje izbrali dopoldanskega programa svetovnih televizij. TV prodaja, desetletja stare serije, biseri B-produkcije, telenovele, … debiljada. Jaz bi priznal vse, samo da bi bilo konec.
Vsak dan sem tako komaj čakal na sedmo in TV-dnevnik. Vsa čast Mojci Širok; gospa bi lahko brala Direkt, pa bi delovalo absolutno kredibilno in relevantno. Redek biser sicer precej neposrečene prenove osrednjih informativnih oddaj na RTV SLO.
A pravi biser televizijske ponudbe so pripravili na avstrijski ORF, kjer od 21. januarja pripravljajo poseben program, posvečen klimatskim spremembam. Dokumentarci, filmi in pogovori z vodilnimi strokovnjaki. Ob tem zlahka pozabiš na dopoldansko mučenje in upravičiš nadaljnjo plačevanje kabelske naročnine. Televizijski medij v polnem sijaju, javna televizija kot pravi servis javnosti.
V par urah je bilo tako mogoče zvedeti marsikaj. Ja, klimatske spremembe so dejstvo. Seveda do njih ne prihaja prvič v zgodovini našega planeta, vendar so prve, ki jih je povzročil človek. Drugič, naravni vzroki, ki so spreminjali podnebje v preteklosti, tokrat ne morejo pojasniti izredno hitrih sprememb, ki so merljive in dokazljive. Od zadnjih 100 letih se je tako globalno podnebje segrelo že za 0,7 stopinje, a pri tem gre za globalno povprečje, obstajajo pa precejšnje lokalne razlike (mimogrede: v Ljubljani dosega otoplitev 2 stopinji C).
Strokovnjaki menijo, da nas v prihodnjih 100 letih čaka dvig temperatur v območju od 1 do 5 stopinj. Evropska unija si je za cilj postavila, da segrevanje obdrži na nekje 2 stopnjah, saj je to točka, ko bi bile spremembe še obvladljive. Obvladljive, vendar ne nedolžne in brez velikih posledic na kmetijstvo, turizem, preskrbo z vodo in energijo… Cilj, ki si ga je postavila EU, zahteva odločno ukrepanje in vlaganje v alternativne vire energije.
Precej slabše bo, če se temperature dvignejo za 5 stopinj. Obstajajo različni modeli, s katerimi strokovnjaki napovedujejo možne spremembe, in ki dejansko prinašajo nekoliko drugačne napovedi, kar skeptiki izkoriščajo za govorjenje, da znanost nima pojma, da ugiba. Vendar do razlik pri napovedih prihaja predvsem pri predvidevanju, kako uspešno in hitro bo človeštvo uspelo omejiti izpust toplogrednih plinov, kar pa je seveda politična odločitev.
Skeptiki tovrstna opozorila dostikrat odpravijo tudi z besedami, da gre za nesmisleno strašenje, za katastrofizem. No, pri tem pozabljajo, da stroka v katastrofalni scenarij, ki se začne pri dvigu, višjem od 5 stopinj, ne verjame oziroma meni, da se mu lahko vsekakor izognemo. Po katastrofalnem scenariju, ki temelji na številnih neznankah (recimo, kaj se zgodi s tundro, ki skriva izjemne količine metana, ki je za 8-krat bolj toplogreden kot ogljikov dioksid), nas čaka izjemna naravna katastrofa, ki bi obsežne dele planeta spremenila v za življenje neprimerne. Velika Britanija postane velika pustinja, Slovenci pa lahko začnejo razmišljati, koliko kamel je vredna njihova boljša polovica.
Onesnaževanje, ki ga povzroča človek, pa ne povzroča samo segrevanja ampak tudi t.i. global dimming. Isti vzrok, dva povsem različna pojava. Bistvo tega pojava je v tem, da nekatere druge snovi, ki jih spuščamo v atmosfero povzročajo povsem nasproten učinek - odbijajo sončne žarke in s tem naš planet ohlajajo. Na žalost so te snovi a) strupene za ljudi in druga živa bitja b) v atmosferi ostanejo precej manj časa kot toplogredni plini. Global dimming tako zelo verjetno začasno zakriva pravo razsežnost globalnega segrevanja. Začasno a ne za stalno.
Ob takšnih napovedih se seveda porajajo številna vprašanja in pomisleki. Želimo vedeti več, stvar razumeti, ločiti resnico od neresnice. A žal smo pri tem povsem prepuščeni strokovnjakom, ki se s področjem ukvarjajo. S srednješolsko fiziko pač ni mogoče preverjati pravilnosti kompleksnih klimatskih modelov. Običajni državljani, ki bomo preko udeležbe na volitvah potrditi ali zavrniti določene ukrepe, smo skorajda povsem nemočni, prepuščeni drugim. Ni dober občutek, a ne? Od tod do skepticizma, ki na internetu kljub hudo pomanjkljivi izobrazbi išče kontra argumente, selekcionira in sklepa, ni daleč. Kar naenkrat se pojavi govorjenje o katastrofizmu, strašenju, kar naenkrat napoved, ki je “zelo verjetna”, ne velja dosti. Hecna situacija, saj je ta prepuščenost znanju, sposobnostim drugih, neizogibna posledica specializacije sodobnih družb, povsem običajna. Zaupamo medicini, zaupamo proizvajalcem letal, avtomobilov, računalnikov… Seveda zaupanje ni brezpogojno in včasih se izkaže, da ni bilo upravičeno, a še vedno govorimo o izjemah, napakah. Ko sedemo na letalo, je zagotovilo, da je zelo verjetno, da bomo na cilj prišli v enem kosu, običajno dovolj. Nihče se ne odpravi na internet in tam išče morebitne napake konstruktorjev preden pred zimo pobegne na Kanarske otoke. Pri klimatskih spremembah je povsem drugače. Tukaj se skoraj vsak, ki je predelal srednješolsko fiziko, čuti sposoben in poklican razkrinkati največje avtoritete področja. Klimatskih skeptikov imamo dovolj za medgalaktični izvoz. Zakaj? Je mogoče, da pri letalu ne dvomimo v konstrukterje, ker je tako bolj “komod”, pri klimatskih spremembah pa smo skeptiki ravno zaradi iste komoditete? Ker bo potrebno ukrepati, to pa zahteva določen napor, celo odpovedovanje?
Hitrejšemu ukrepanju v primeru klimatskih sprememb stoji nasproti tudi preprosto dejstvo, da nujni ukrepi neizogibno prinašajo kratkoročne stroške in nevšečnosti, prednosti (in prihranki) pa so zelo dolgoročni. To velja tako za obsežne, strukturne spremembe kot spremembe na ravni posameznika. Posameznikom je tako že danes recimo na voljo možnost ogrevanja stanovanj in vode s pomočjo sončne energije. Odločitev za sončne kolektorje je sicer precej draga investicija, ki pa ni samo okolju prijazna, ampak se v življenjski dobi kolektorjev več kot finančno povrne. Na preizkušnji je torej sposobnost človeštva za dolgoročno odločanje, odločanje, ki presega običajne časovne mejnike, kot je čas med posameznimi volitvami, poslovnimi leti ali izplačilom plače.
Kljub temu je v zadnjem času vedno več znakov, da bo človeštvo ukrepalo. Omenil sem že cilj, ki si ga je postavila EU, vse bolj jasno je tudi, da preko luže samo čakajo, da se poslovi trenutni predsednik. In da bo mera polna, vse več globalnih korporacij zahteva od politike, da reagira, saj se zavedajo, da se temu v prihodnosti ne bo mogoče izogniti, zato je bolje, da sodelujejo pri debati in oblikovanju dolgoročnega režima, ki bo zagotovil napovedljivost in stalnost ter fair play. Zmerni optimizem je tako na mestu.
Tožilstvo in ravnanje policije
| 26. januar 2007 | Slovenija | Jure
Barbara Brezigar je povedala, da ni nobenih razlogov za sum, da je policija v primeru Strojan izvajala nezakonite ukrepe. Ne bi rad polemiziral o Brezigarjevi, rekel pa bom, da imam o tej ugotovitvi vsekakor svoje mnenje. Policija, ki brez sodne odredbe zasleduje, preprečuje svobodno gibanje in nadzira novinarje ter predstavnike civilne družbe, po mojem skromnem mnenju ni ravno primerna za demokratično družbo svobodnih posameznikov. Brezigarjeva meni drugače. Pa naj bo. Bo pa še zanimivo, če bodo odvetniki prizadetih ravno zaradi omenjenih ravnanj tožili državo.
Ups
| 25. januar 2007 | Slovenija | analizator
Janez, kar lahko s slovenskimi novinarji, ne gre početi s kuvajtskimi. Karmen Švegl:
Torej, v Kuvajtu smo, še vedno z našo vlado torej. Izkrcamo se iz letala, jaz se izkrcam zadnja, ker imam tako veliko torbo in skorajda zamudim prigodo. Torej za las jo ujamem. Kuvajtski novinar v skrbno zlikani beli dolgi tuniki, značilni za naftne mogotce, skuša zastaviti prijazno vprašanje našemu predsedniku vlade. Nič o Romih, ničnezadovoljnih slovenskih policisti, samo kratek stavek o naši prelepi deželici. Ampak tega predsednikov PR-ovec kratko in malo ne more dopustiti, zato novinarja fizično, torej za rokav vleče stran. Samozavesten Arabec se mu seveda ne pusti, ga odrine in se vendarle dokoplje do izjave. Jaz jo seveda zamudim, ker moj snemalec poka od smeha, ko spremlja dogodek in tako ne uspe posneti smešne prigode. Ki se potem naslednji dan izkaže za manj smešno, saj je užaljen novinar nečak kuvajstkega premiera. Vir
Družboslovje po meri oblasti
| 25. januar 2007 | Slovenija | analizator
Če je morda kdo spregledal…
Minister Zupan se javno dosledno zavzema za pospeševanje in razvoj naravoslovja in tehnike. V ta okvir sodijo njegovo prizadevanje za ustanovitev majhne elitne tehniške univerze, osebna in druga promocija naravoslovja in tehnike v srednjih šolah ter opozarjanje na nesorazmerja v deležih diplomantov v Sloveniji. Njegova prizadevanja so razumljiva. Vendar pa gre v svoji vnemi tako daleč, da ga zanese preko empirično utemeljenih sklepov. Ko v NPVŠ primerja deleže diplomantov po področjih v Sloveniji z ustreznimi deleži v skupini 15 starih članic EU, brez posebne utemeljitve trdi, da je diplomantov tehnike premalo, čeprav je njihov delež v Sloveniji nad deležem EU 15. Le bežno omeni diplomante humanistike, čeprav je njihov delež precej pod tistim v EU 15.
Predvsem ga moti prevelik delež družboslovcev, pa čeprav na primer deleži diplomantov v kmetijstvu in veterini ter v storitvah relativno precej bolj presegajo povprečje EU 15 kot v družboslovju.
Ta zgodba je dobila zanimivo nadaljevanje v predlogu števila in razporeditve vpisnih mest za leto 2007/08. V celotnem povečanju števila vpisnih mest glede na letošnje leto za več kot 1300 je povečanje minimalno na področju naravoslovja in tehnologije (229)! Število vpisnih mest je minister povečal predvsem na družboslovju (850). Pri tem pa je družboslovna vpisna mesta odvzel UL (550).
Torej želi minister vpisati še več družboslovcev, za katere trdi, da jih je že zdaj preveč. Iz tega ni mogoče zaključiti ničesar drugega, kot da je ministru eno družboslovje všeč, drugo pa ne. Predvsem mu ni všeč družboslovje, ki ga na Univerzi v Ljubljani gojijo Fakulteta za družbene vede, Pravna in Ekonomska fakulteta, ki je bila v letu 2006 z mednarodno akreditacijo sprejeta med 90 najuglednejših poslovnih šol. Očitno mu je všeč družboslovje novih in nastajajočih zasebnih šol, ki jim bo že pojutrišnjem, kolikor tega še ni storil, za njihove programe dodelil tudi javna sredstva, medtem ko je omenjenim fakultetam skoraj prepovedal vpisovati izredne študente.
Libertarci se seveda še niso oglasili
Četrtič, omejevanje vpisa na UL ob povečevanju števila mest na drugih zavodih pomeni omejevanje svobodne izbire mesta študija. Posebno v primeru omejevanja vpisa na izredni študij je to tudi diskriminacija javnih univerz v primerjavi z drugimi zavodi, kjer teh omejitev ni. Iz tega se vidi, kako si minister Zupan predstavlja odpiranje in konkurenco v visokošolskem prostoru. Primer je zrel za Urad za zaščito konkurence!
Payback
| 25. januar 2007 | Slovenija | analizator
Gospa Arko, ste morda mislili, da jo boste odnesli brez posledic? Akcija - reakcija.
Včasih se vprašam, kje živim
| 25. januar 2007 | Slovenija | jaka
Iz zapisnika postojnske policijske uprave o “romski problematiki”:
* Ob 17:43 uri LKS sporoci, da je prišel v center g. …. z vozilom KP-, Fiat Tipo. G. … mu pove, da bo vozila in osebe potrebno zadržat, ker vlada in GPU še nic ne ve o tem in jih bo potrebno ustavit in zadržat, dokler ne odlocijo na GPU kako in kaj postopati.
Ob 17:59 uri obvešcen direktor in seznanjen z narocilom OKC GPU oziroma g. … Naroci, da se osebe s civilnimi vozili spremlja do Ljubljane oziroma v smeri potovanja.
Skratka: živim v državi, kjer se lahko državljane po naročilu Generalne policijske uprave in brez vsake sodne odredbe zasleduje, jim prepreči svobodno gibanje in omeji človekove pravice. O nadzoru novinarjev in predstavnikov civilne družbe tukaj ne bi izgubljal besed, zapisnik pa toplo priporočam v branje. Preko 24ur.com
Od junaka do… krivca za vse
| 24. januar 2007 | Slovenija | analizator
Potek burke okrog kandidature Gasparija za guvernerja Banke Slovenije je znan. Najprej slikanje in proslavljanje z Evropo, svetilnik, najuspešnejša članica, zvezda Evrope…. bla bla… Še v času, ko evropskih ugledneži še niso niti prav spakirali kovčkov, se začne drugo dejanje. Najprej začnejo bajukovci kolegom kazati nek interni dokument, ki naj bi kazal, da ne gre za junaka ampak izdajalca. Grdo raboto z veseljem prevzame SNS, ki ponovno utrdi sloves najemniške vojske (Vzajemna…). Ko igra postane preveč umazana za nekatere, Jelinčičeva ekipa vedno rada prevzame nalogo.
Ker se približuje dan, ko bo potrebno s pritiskom na glasovalno tipko pokazati, kdo podpira Gasparija, interni dokument pa se vse bolj kaže kot pasja bombica, si je potrebno izmisliti kaj novega. Ah, hudiča, sestavimo kar seznam z vsemi grehi in križi v tej državi, ljudstvo itak ne bo pogruntalo:
V SDS, kjer so stališče do Gasparijeve kandidature prvič predstavili danes, imajo mnogo pripomb na njegovo delo. Čeprav mu priznavajo zasluge pri izpolnjevanju kriterijev za prevzem evra, pa po besedah Jožeta Tanka “ni pomembno le zadnje dejanje, ampak je treba pogledati tudi v preteklost”. Gaspariju in Banki Slovenije očita nekatere naloge, ki niso bile opravljene dovolj kakovostno, denimo preoblikovanje hranilno-kreditnih služb ter ravnanje v primeru Zavarovalnice Triglav in SIB banke. Mnogo očitkov ima tudi na način privatizacije največje slovenske banke, spomnil je tudi na problem hrvaških varčevalcev.
Problem hrvaških varčevalcev? Huh… Stava: če mi gospod Tanko zna logično in argumentirano pojasniti povezanost in odgovornost Gasparija za “problem hrvaških varčevalcev”, potem se na tem blogu nikoli več ne pojavim.
Kljub pestrem dogajanju je stvar zelo preprosta: stroka Gasparija večinsko podpira. Celo mladi ekonomist Masten je danes v Dnevniku zapisal, da bi sicer osebno raje na mestu guvernerja imel Jazbeca (razumemo), a da je Gaspari povsem dober kandidat. Ampak tukaj seveda stroka nima dosti besede. Torej, zakaj se Gaspariju stolček maje? Cvikl pravi:
Milan M. Cvikl pa je opozoril, da DZ danes odloča o temeljni neodvisnosti Banke Slovenije, in sicer o kadrovski neodvisnosti. Po njegovem mnenju se je vlada odločila, da bo kadrovsko posegla tudi na področje neodvisne centralne banke: “Želi pripeljati guvernerja, ki bo ubogljivo izvajal nadzor nad bančnim poslovanjem.” Vir
Razumljiva razlaga. Gaspari ni bil nikoli strankarski človek, niti kot minister, še manj kot guverner. Vedno je obstajala distanca med njim in LDS. Tak neodvisen posameznik pa je za večino politikov nevaren.
In še nekaj: ob pozdravljanju evra je Gaspari iz Evrope dobival čestitke, finančni minister Bajuk opozorila, preprosto ljudstvo se je smejalo ob posnetkih finančnega ministra, ki ne zna rokovati s tako sofisticirano napravo kot je bančni avtomat. Najnevarnejše je ranjeno samoljubje.
Loading ...
