Arhiv januar 2007
Blejski otok nič več zastonj
| 30. januar 2007 | Slovenija | Jure
Ne vem, če se zavedajo, a to se jim utegne v javnosti tako maščevati, da bo tako pridobljen denar izgledal popolnoma nepomemben. In še nekaj… 3 evre? Prištejte k temu še prevoz s pletno (10 evrov) in dobite že zelo lep znesek.
Družba sv. Martina, ki jo je za upravljanje Blejskega otoka ustanovila Blejska župnija, je pretekli teden pričela obiskovalcem cerkve na otoku zaračunavati tri evre vstopnine. Za takšno potezo se je župnija odločila, ker potrebuje sredstva za obnovo dotrajanih objektov na otoku. Blejski turistični delavci, ki so nad potezo Cerkve presenečeni, pa opozarjajo na negativne posledice, ki jih ima lahko nenapovedana uvedba vstopnine. Vir
Iz dežja pod kap
| 30. januar 2007 | Slovenija | Jure
Dimsi Rupsi zanika, da bi klevetal določenega slovenskega novinarja pred romunskim zunanjim ministrom, toda to stori na tak način, da je na mestu vprašanje, če je sploh diht. Nov diplomatski spodrsljaj (”Niti spominjam se ne, kdaj je bil pri nas na obisku.) in govorjenje v tretji osebi (privilegij, ki ostaja samo še kronanim glavam, recimo britanski kraljici… khm… no določeni blogerji dodajo še množino. Dim tam še ni.).
22 sekund o pomanjkanju nikotina
| 30. januar 2007 | Razno | Jure
Friedman kot skrajnež
| 30. januar 2007 | Razno | shotokan
Paul Krugman odlično zapiše:
Keynesianism was a great reformation of economic thought. It was followed, inevitably, by a counter-reformation. A number of economists played important roles in the great revival of classical economics between 1950 and 2000, but none was as influential as Milton Friedman. If Keynes was Luther, Friedman was Ignatius of Loyola, founder of the Jesuits. And like the Jesuits, Friedman’s followers have acted as a sort of disciplined army of the faithful, spearheading a broad, but incomplete, rollback of Keynesian heresy. Vir
links for 2007-01-29
| 29. januar 2007 | Zanimive povezave | Jure
-
When In Doubt, Start Another Civil War Why Bush is Selling Arms to Fatah
-
Paul Krugman discusses the president’s plans to use ethanol to replace gasoline, something he describes as “a really bad idea”.
Butast odziv SDS-ovske piarovke
| 29. januar 2007 | Slovenija | Jure
Pri Dnevniku se jim je pred kratkim primerila nerodnost, saj so zamenjali LDS z SDS. so pisali o dogajanju v SDS. Piarkovka največje stranke je v javnost poslala spodnji odziv. Brez stila, milo rečeno. Pod pasom? A-B-C početja, ki se ga mora vsak resen piarovec izogibati kot hudič križa? Presodite sami.
Ljubljana, 24. januar 2007 - V Slovenski demokratski stranki smo z veselimi nasmeški prebrali pompozen naslov v časopisu Dnevnik, s katerim ta časopis omenja veliko krizo v SDS. Ne moremo se znebiti vtisa, da je Dnevnik zamenjal kratici LDS in SDS, ali pa je naslov nastal iz velike želje, da bi tudi ‘pri sosedu crknila kakšna krava’. Takšna želja je sicer razumljiva glede na dejstvo, da je LDS v ozadju oziroma preko povezanih članov in simpatizerjev pravzaprav dejanski lastnik Dnevnika.
Lepo Vas pozdravljam.
Sandra Letica,
odnosi z javnostmi SDS
E-demokracija? Nisem prepričan
| 29. januar 2007 | Slovenija | Jure
Prijadral sem na spletno stran e-demokracija.si, kjer pravijo naslednje:
V današnji obliki demokracije, predstavniški demokraciji, je vedno bolj opazen prepad med odločitvami politikov, izvoljenih vsake 4 leta, ter željami, motivi in cilji ljudi. Dejanja, ozadja in interesi političnih predstavnikov in političnih odločevalcev so zelo oddaljena od življenj državljanov.
…
Danes je državljanjstvo smatrano za pasivno, ki posledično vodi v moralno in politično pasivnost, ki se odraža predvsem v zasmehovanju politike in v apatiji državljanov. Ker ljudje niso angažirani v politiki, politične elite niso dovolj nadzorovane, te potem posledično delajo predvsem po lastnih interesih. To vodi do afer in splošno do nezadovoljstva ljudi. Več
Recimo temu “definicija problema”. In kako naprej (”rešitev”)? E-demokracija:
E-demokracija predstavlja uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in strategij znotraj političnih in vladnih procesov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni s strani demokratičnih akterjev, ki vključujejo vlado, izvoljene uradnike, medije, politične organizacije in državljane/volivce. Več
Z zapisanim se deloma strinjam. Strinjam se, da lahko govorimo o krizi političnega sistema, tudi v Sloveniji, ki se kaže v apatiji, pasivizaciji, pomanjkanju politične angažiranosti… vendar po mojem skromnem mnenju tehnologije niso pravo zdravilo. Tehnologije ne rešijo nič, saj sodobna demokracija ni v krizi zaradi tehnološkega deficita. Pomanjkanje orodij e-demokracije Grkom ni preprečilo razvoja temeljev demokratične ureditve. Vzroki za težave so drugje, zlasti v krizi političnega leadershipa - njegove kredibilnosti, sposobnosti vizionarstva, vodstva, celo preproste poštenosti…
Nekaterih orodij, ki jih avtorica (avtorji?) omenja, me je po pravici povedano strah. Recimo, uvedba e-referendumov (in njihova dejanska uporaba) bi demokraciji naredila medvedjo uslugo. Neposredna participacija v procesu odločanja je zgrešena pot v svet, kjer odločajo dobro organizirani predstavniki partikularnih interesov. Nad te se lahko vzdigne le dobro delujoča predstavniška demokracija.
Prav tako dvomim v učinkovitost in smiselnost drugih orodij, kot je recimo e-glasovanje. Ljudje niso volilni abstinenti, ker ne bi zmogli poti na volišče, ampak ker v tem ne vidijo smisla. Tukaj ne pomaga še tako dodelan sistem e-glasovanja.
Slovenia and EMU: Lucky 13?
| 29. januar 2007 | Slovenija | Jure
Sebastian Dullien je na blogu Eurozone Watch predstavil tri vprašanja, namenjena potencialnim članicam evroobmočja, ki presegajo običajne kriterije, in jih preučil na primeru Slovenije.
1. Is there good reason to assume that the exchange rate for entering EMU is close to a real exchange rate with which the economy can be expected to be able to live in the future?
2. Are wage and productivity trends compatible with sustaining grosso modo the current real exchange rate position?
3. Are labour market institutions set to react quickly and appropriately to a future misalignment in the real exchange rate?
Odgovor:
Turning to Slovenia, the small country seems to fulfill all of the criteria. First, despite the strong economic growth (the EU commission estimates 2006 GDP growth at roughly 5 percent), the current account deficit is rather small (below 2 percent of GDP) and exports are growing much faster than imports. Thus, there is no reason to assume a significant misalignment of the real exchange rate.
Second, wage and productivity trends do not put this real exchange rate position into jeopardy: The June 2006 pay agreement stipulates nominal wages for the private sector to rise only by 2 percent. While this is only the floor, sectoral wage agreements may top up this figures and economy-wide pay-increases per worker might reach 5.4 percent (EU Commission November estimate), this value does not pose any major problems. With labour productivity growing at a rate of 4 percent, nominal unit labour costs have only risen by 1.4 percent, much less than in Italy (2.6 percent), Spain (2.5 percent) Portugal (2.3 percent) or even France (1.9 percent). Moreover, the boom in investment in equipment and software (plus 10 percent year-on-year in 2006) poses well for a continued strong increase of productivity, thus keeping unit labour cost increases low.
Third, the wage bargaining system in Slovenia seems to be well prepared to react to a possible future over-valuation: With central wage agreements being topped up with productivity-related sectoral contracts, the economy seems to be well prepared to react to shifts in the productivity trends, preventing the small country to become the next Portugal. Celoten članek.
Posebej tretji odgovor bi si marsikdo lahko vzel bolj k srcu.
Hedge skladi: Hiše iz kart?
| 29. januar 2007 | Razno | shotokan
Na tem blogu smo že pisali o spreminjajočem se odnosu finančnih regulatorjev do hedge skladov, ki je simptomatičen za obdobje usihajoče likvidnosti v okolju vedno višjih obrestnih mer. Da so hedge skladi izredno tvegani, kaže tudi nedavno pojasnilo investicijskega bančnika, ki je v poslu več kot 20 let:
He then relates the case of a typical hedge fund, two times levered. That looks modest until you realise it is partly backed by fund of funds’ money (which is three times levered) and investing in deeply subordinated tranches of collateralised debt obligations, which are nine times levered. “Thus every €1m of CDO bonds [acquired] is effectively supported by less than €20,000 of end investors’ capital - a 2% price decline in the CDO paper wipes out the capital supporting it.
“The degree of leverage at work . . . is quite frankly frightening,” he concludes. “Very few hedge funds I talk to have got a prayer in the next downturn. Even more worryingly, most of them don’t even expect one.” Vir
Treba je opozoriti, da so hedge skladi neregulirani, zaradi česar lahko pride do takšnega zadolževanja. To se v primeru reguliranih pokojninskih skladov ali bank ne bi nikoli zgodilo. Tudi investicijske banke niso zainteresirane za to, da bi alpha dedce v hedge skladih ohladile s hladno prho, saj konec koncev mastno služijo s provizijami - se še kdo spomni, kako so razni Goldman Sachsi in Merrill Lynchi svetovali nakupe ničvrednih internetnih delnic in pomagale Enronu konstruirati razne zvijače, ki so dolg potegnile iz njegove bilance?
Iz tega vidika je zelo zaskrbljujoče, da v Evropi industrija hedge skladov uspeva s svojimi pristranskimi priporočili o nevmešavanju Evropske komisije v regulacijo hedge skladov. Kakor je običajno v pogojih notranjega trga, kjer so nekatere zadeve - npr. regulatorne in davčne - prepuščene državam članicam, tudi tukaj prihaja do nebodigatreba konkurence in ‘race to the bottom’:
The Euronext exchange in Amsterdam, the Dutch arm of a pan-European stock-market operator, stole the march on London last year when it listed a $5.5 billion fund run by Kohlberg Kravis Roberts (KKR), a mighty private-equity firm. More recently Marshall Wace, a London hedge-fund manager, also turned to Amsterdam to float its MW Tops fund, raising €1.5 billion ($2 billion) in the process.
The regulators “feel they’re missing a trick,” says an investment banker who was involved with the Marshall Wace deal in Amsterdam. He noted that much of Amsterdam’s appeal lay in less strict listing rules, including lower levels of disclosure. Vir
Škoda. Evropa bi morala biti prva na braniku proti divjemu kapitalizmu, pa je raje podlegla sladkim obljubam alpha orangutanov. Plačali bomo na koncu seveda davkoplačevalci, medtem ko bodo fund managerji uživali karibsko sonce.
Vakum v glavi in petje iz riti
| 29. januar 2007 | Razno | Jure
Omenil sem že, da je prisilno ležanje v postelji odlično za spoznavanje televizijske ponudbe, ki nam jo servirajo kabelski operaterji. Toda… dokler si v resnici ne ogledate programa trojčka Net TV, Paprika TV in TV Pika, niste videli ničesar. V primerjavi z omenjenimi vse drugo naravnost zablesti v elitistični prefinjenosti, produkcijski izvrstnosti in izvirnosti.
Pa tem postajam še najmanj zamerim produkcijske pomanjkljivosti. Tresenje kamere, kaotična režija, slab zvok, scena kot iz “barbi hiše” - povsem razumljivo, glede na dani proračun. Hujše je pomanjkanje idej in odsotnost vseh kriterijev kakovosti. Začnimo kar pri najhujšem primeru; Auerjeva Net TV trenutno gledalcem servira kriminalko Bodi zvezda, kjer producenti in izvajalci najslabšega slovenskega glasbenega šodra in kiča ocenjujejo zvezdniške wannabeje. Recimo, Domnu Kumru oprostim vse, če bi le vedel, da je v stvari zaradi monetarne kompenzacije. Ljudje za denar delamo marsikaj in to kar počne ta poba verjetno ni najhujše. Pomislite samo na pisce političnih govorov! Toda… ko začne model razpredati, kako je potrebno pesem začuti, kako je potrebno peti iz srca… tralala… se bojim, da je nekdo srce zamenjal s tistim delom telesa, ki se ponavadi uporablja za sedenje.
A najhujši greh te oddaje se skriva v pošasti, ki po tej deželi itak straši že povsod; v aplikaciji demokratičnega principa na vse. Prevedeno: če je lahko vsak voljen in voli, lahko tudi vsak sedi v žiriji in poje/pleše/igra. To je problematično in v glavnem odgovorno za zvočno onesnaževanje, ki smo mu priča danes. Talent je antiteza demokratičnosti, saj je podeljen le nekaterim. Ni pravice, ni “prava glasanja”. Loterija, ki z demokracijo nima nič skupnega. Nepravično? Verjetno - a tako pač je.
No, kaj dobite, če demokratični princip aplicirate na talentiranost, vidite ravno pri oddaji Bodi zvezda. Vsak lahko sodeluje in z nenadarjenostjo muči vesoljno Slovenijo. In tako modelka, ki bi ji probleme delala že Ringaringaraja, kruli komad, ki ga v izvirniku izvaja 150-kilska črnka s pljučno kapaciteto manjšega orkana. Če smo pravični - za pevske zmožnosti pri izboru “zvezd” tega tipa najbrž niti ne gre posebej. S pravo mašinerijo se da danes že marsikaj popraviti, če bi le štimale druge “zvezdniške” karakteristike. Ne bom jih omenjal, ker bi sicer hitro priletel kak očitek, da sem kriv za nov primer anoreksije, zato le vprašanje: je še komu drugemu kot črnkam s pljučno kapaciteto manjšega orkana v svetu zvezništva oproščena njihova… khm… lepa zaobljenost?
Gremo na TV Papriko, kjer v Bombonieri kuhata misica Živa in model iz Sanjske ženske. Živa je skoraj majhno presenečenje, še zlasti če jo primerjamo z drugimi slovenskimi misicami novejšega datuma. Relativno artikulirana, telegenična, predvsem pa ne grozi s kastracijo. Tipček pa… zeh… Živa govori, govori, govori… tip pa tu pa tam kako mimogrede zine, večino časa pa je tako zleknjen na kavču, da se bojim, da je zaspal. Verjamem, da je delanje take oddaje vsak delavnik naporno, samo… Mudel, malo več besed še ni nikogra ubilo, še zlasti na televiziji. V isti oddaji tudi kuhajo. Ujel sem jo na dan, ko se je pred štedilnikom matral pevec skupine Nude, ki je pripravil (dramatičnost)…. špagete bolognese! Ljubi bog, kaj bo naslednje? Jajca na oko?
Na TV Piki redno ujamem nekoliko starejšo gospo, ki ima zelo… kako naj rečem… poduhovljene pogovore. Zadnjič je gostila t.i. peacehikerja. Ne vem, kdaj sem videl modela, ki bi bil tako zagledan vase, tako poduhovljen in razsvetljen. Prijelo me je, da bi šel v studio in ga v živo premikastil. Če še ne veste - on si je izmislil tisto podarjanje objema po Čopovi. Ne vem, kaj je z mano, a jaz sem si uspel samo vizualizirati, kako tiste poklicne objemalce sunem v jajca.
Potem so tukaj še reklame, ki jih vrtijo omenjene postaje. Top shop še ni nič. Na eni izmed teh postaj prodajajo kamne miru, ki imajo “na ravni molekul vgrajeno sporočilo miru”. Baje so primerni za pomirjanje otrok. Cena? Sitnica - okrog 30 ojrov. To je še boljše kot tista Niveina žavba, ki vam spreminja DNK kože. Le kje delajo te čudeže? Černobil?
Pa da ne bomo tolkli samo po omenjenih. Še vedno ne razumem, kako lahko na nacionalki najpomembnejšo zabavno oddajo vodi Galunič. Nimam nič proti Mariu a za hudiča, ni mi jasno kako to, da po tolikih letih pred kamero še vedno ne obvlada “umetnosti” neobveznega pomenkovanja z gosti. Saj veste, small talk. Ne gre in ne gre. Vedno deluje prisiljeno, nenaravno, narejeno. Vprašanje, gost odgovori, Mario izusti par medmetov, “oh, krasno”, naslednje vprašanje, po vrsti, po spisku… Nobene lucidnosti, iskrivosti, besednih iger… Vsaj “talenti” so boljši.
No, to je bilo mojih pet minut. Obveščam tudi, da imam na zalogi omejeno količino kamnov miru po ugodni ceni 15 ojrov. Po želji lahko na molekulski ravni zapišem tudi kaj drugega. Primerno za poslovna darila, obletnice, rojstne dneve in medsosedsko zabavo (”Dragi sosed, naj ti čestitam za visok jubilej in zaupam, da naš kuža vsak dan lula - po vaši solati. Na srečo očitno ni škodljivo.”)
Loading ...
