Arhiv Januar 2007
Slovenski ponudniki gostovanja nočejo mojih evrov
| 31. Januar 2007 | | Jure
Za nekoga delam spletno stran. Precej osnovna zadeva, ki bo služila predstavitvi ponudbe, torej nekaj teksta, veliko fotografij, mogoče kak video. Na Wordpressu, kajpak. Pa je bilo danes potrebno izbrati ponudnika gostovanja. Ker je bila v igri tudi domena .si, sem seveda preveril tudi slovenske ponudnike, razne hostkote, domence in druge. Ne vem, mogoče sem kriv jaz, ker take stvari počnem zvečer in ker hočem, da vse uredim online, a očitno je, da nekega velikega interesa za moje evre ni. Siol odpade že takoj, ker jim PHP ne pomeni nič. Jah, nekomu gre predobro. Nič hudega, je še mnogo drugih. Nič hudega, če bi ti slišali tudi za spletno kartično plačevanje. Najprej plačaj na banki/preko klika na njihov račun, potem pa dokazilo dostaviš preko faksa/pošte/e-pošte/peš… Nato v času delovnih ur to tam nekdo ročno preveri in aktivira gostovanje. Beri: traja in traja. Stoneage. Hvala lepa, bo .eu kar dobra, GoDaddy pa odličen. V 5 minutah naročeno in plačano z Eurocardom, pa še mnogo ceneje. 5 GB prostora/250GB mesečnega prometa, 10 MySQL baz, … za okrog 33 evrov letno.
Borbeni feminizem
| 31. Januar 2007 | | Jure
Baje so imeli v parlamentu razpravo o nasilju nad ženskami. Dnevnik je na zadnji strani zapisal naslednjo modrost Jožefa Jerovška:
“Takšno nasilje je še vedno družbeno zlo v vsej Evropi, toda po mnenju (bivšega social)demokrata Jožefa Jerovška je v sodobnem času k temu prispeval tudi borbeni feminizem, ki prav gotovo ne zmanjšuje pojavov nasilja v družini.”
Pobuda proti vsaki strategiji za dvih rodnosti
| 31. Januar 2007 | | PF
Ob nastopu ministrice za delo, družine in socialne zadeve, Marjete Cotman, ki je nadomestila razrešenega Drobniča, se je oblikovala Javna pobuda za oblikovanje celovite Nacionalne Strategije za uravnotežen razvoj prebivalstva, s katerim podpisnice in podpisniki soglašajo, da mora biti obravnavanje rodnosti vključeno v prebivalstvene politike, katerih razvoj je izboljšanje kakovosti življenja pod pogojem spoštovanja načela trajnostnega razvoja, sprejemajo le strategije univerzalnih ugodnosti za vse državljanke in državljane ter posledično zavračajo vsako strategijo za dvig rodnosti, saj je vedno diskriminatorna.
Pobudo je doslej podpisalo več posameznikov in posameznic, društev in nevladnih organizacij, pa tudi izvenparlamentarna Progresivna stranka.
Pobudi (celotno besedilo) se lahko pridružite s soglasjem na: vita.activa@email.si
Pobuda poslank DZ ministru Bručanu
| 31. Januar 2007 | | PF
Sedem poslank Državnega zbora RS, Majda Širca, Cveta Zalokar Oražem in Darja Lavtižar Bebler iz LDS, poslanka madžarske narodne skupnosti Marija Pozsonec, Barbara Žgajner Tavš iz SNS ter Majda Potrata in Breda Pečan iz SD, so ob evropskem tednu boja proti raku na materničnem vratu ministra za zdravje pozvale, naj poskrbi, da se cepljenje proti virusu HPV uvrsti med obvezna cepljenja, saj si ga v samoplačljivi obliki ne bo moglo privoščiti veliko žensk in staršev. Zdi se jim neprimerno, da se odločitve in breme glede cepljenja proti HPV prelaga na krajevno raven, saj ta način ustvarja neenakopravno dostopnost do zdravja.
Menijo tudi, da je nujno potrebno odgovoriti tudi, zakaj morajo Slovenke za nekatere vrste kontracepcije plačevati. Čeprav Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo, da sodijo kontracepcijska sredstva v preventivne storitve obveznega zavarovanja, kar pomeni da so kontracepcijska sredstva za zavarovanke brezplačna, je v najnovejši Seznam medsebojno primerljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo od 21 kontraceptivov registriranih v Sloveniji, vključenih le polovica - to je 11 vrst kombinirane hormonske kontracepcije. To tudi ni v skladu s pojasnilom, ki spremlja Seznam medsebojno primerljivih zdravil, da »vsaka učinkovina vključuje vsa razvrščena in na slovenskem trgu razpoložljiva zdravila«.
Zakaj Gaspari jezi Bajuka?
| 31. Januar 2007 | | shotokan
Finančni minister Andrej Bajuk je samoljuben mož. Dobitnik prestižne nagrade revije The Banker je tako v torek na srečanju s svojimi kolegi iz EU v Bruslju poudaril, da mora biti Evropska centralna banka (ECB) neodvisna, medtem pa je ta isti Bajuk globoko vpleten v poskus demontaže guvernerja Banke Slovenije (BS) Mitje Gasparija kot kandidata za nadaljnje vodenje BS. Razlog? Projekcije javnofinančnega primanjkljaja, ki se ne skladajo z Bajukovimi. Poglejmo, kaj BS piše v domnevno spornih, novembrskih projekcijah:
Glede na verjetno gibanje prihodkov, se trenutna rast odhodkov izkaže za absolutno nevzdržno. Ob takem tempu rasti bi bila Maastrichtska meja prečkana že v letih 2008 ali 2009, v letu 2010 pa bi javnofinančni primanjkljaj dosegel vrednosti med 4% in 5% BDP.
Isti mesec, ko je BS izdala svoje projekcije, je v Državnem zboru (DZ) potekala razprava o spremembah proračuna za letošnje leto in dopolnitvah proračuna za leto 2008. Nič pretresljivega se ni zgodilo, DZ je najprej kot po tekočem traku zavrnil dopolnila opozicije in potem stvar poštempljal. Le dva tedna kasneje, že v veselem decembru, pa ta isti Bajuk v Bruselj v skladu z določili evropskih uredb o nadzoru javnih financ članic območja evra poslal t.i. program stabilnosti Slovenije, v katerem pravi:
Poleg tega bo Vlada financirala predvideni povečan obseg investicij v železniško infrastrukturo, vendar se bo raven javnofinančnih odhodkov v BDP kljub temu znižala za 4,0 % v istem obdobju. Posledično se bo primanjkljaj širšega sektorja države ohranjal na ravni okoli 1,6 % BDP v letih 2007 in 2008, nato pa se bo znižal na 1 % BDP v letu 2009.
Kaj je tukaj tako zanimivo? Prvič, manj pomembno: Bajuk je v Bruselj poslal načrt zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja, ki bo letos zahteval rebalans proračuna zaradi železnic - čeprav le dva tedna prej v DZ o tem ni imel nič za povedati. Takšni posegi v izključno proračunsko pristojnost DZ kažejo na to, da Bajuk v DZ ne vidi foruma za proračunsko debato, ampak glasovalni stroj, ki bo potrdil njegove načrte, za katere DZ izve iz dokumentov, že poslanih v Bruselj. Ena zgodba za doma, druga za Bruselj.
Drugič, bolj pomembno: Bajuk nonšalantno obljubi, da bo leta 2009 javnofinančni primanjkljaj znižal na odstotek BDP. Ne le, da Bajuk s tem zategovanje proračunskega pasu nalaga prihodnji vladi - tej se mandat izteče leta 2008 -, napoveduje tudi veselo trošenje v predvolilnih letih. Kdorkoli bo torej izvoljen na volitvah leta 2008, se bo moral ukvarjati s “sanacijo janševine”, kakor se je ustrezno izrazil poslanec LDS Milan M. Cvikl.
Kakor kaže Tabela 3.3. v programu stabilnosti, naj bi cilj enoodstotnega primanjkljaja naslednja vlada dosegla z znižanjem javne porabe za 1,8 odstotka BDP (iz 44,4% na 42,6%) oz. za 600 milijonov evrov in to v enem letu! Glede na to, da je variabilnega dela proračuna samo za eno milijardo evrov, se mi to ne zdi realno. Kot je razvidno iz tabele, namerava vlada šparati predvsem pri socialnih transferjih in zdravstvu, pri tem pa Bruslju pojasnjuje, da je bila
sprejeta davčna reforma, ki znižuje raven prihodkov širšega sektorja države
Davčna reforma je z znižanjem progresije koristila predvsem visokim zaslužkarjem, medtem ko so plače navadnih delavcev ostale nespremenjene. Še več, poleg za leto 2009 napovedanega krčenja socialnih transferjev, je Bajuk proračun za leto 2008 pripravil na osnovi povišanja DDV, ki je seveda regresivni davek (glede na dohodek), saj najbolj po žepu udari ravno tiste z nizkimi dohodki.
Če povzamemo: vlada je z davčno reformo najprej dala bogatim, nato pa Bruslju obljubila, da bo izpad javnofinančnih prihodkov uravnotežila z višjim DDV in znižanjem socialnih transferjev. Bajuk torej daje bogatim in jemlje revnim. Ampak kaj ima to opraviti z Gasparijem?
Predvsem to, da je BS podobno kot Evropska komisija slovenske načrte označila za premalo ambiciozne, saj ne predvidevajo zmanjševanja primanjkljaja v predvolilnih letih - ki so po vrhu še debela leta visoke gospodarske rasti, primerna za proticiklično fiskalno politiko - 2007 in 2008, vso težo pa prelagajo na leti 2009, kar je nerealno. Primerjajmo januarsko oceno slovenskega programa stabilnosti s strani Evropske komisije:
Tveganja, povezana s proračunskimi cilji, se bodo vzajemno uravnala leta 2007 in 2008, vendar se bodo tudi povečala leta 2009. Proračunska naravnanost v programu zato morda ne zagotavlja izpolnitev srednjeročnega cilja leta 2009.
Zato Svet poziva Slovenijo, da: (i) izkoristi ugodne gospodarske pogoje ter pohiti z doseganjem srednjeročnega cilja z osredotočenjem prizadevanj glede prilagajanja na začetek obdobja;
in tisto s strani BS:
Upoštevaje v tem gradivu predstavljene fiskalne projekcije se bo v naslednjih dveh letih strukturni primanjkljaj povečal in presegel mejo 2% BDP. To pomeni, da v obdobju projekcij ne bo doseženo približevanje srednjeročnemu cilju, ki je postavljen kot strukturni primanjkljaj (brez začasnih ukrepov) v višini 1% BDP.
Podobnost seveda ni naključna: če upoštevamo, da Bajuk naslednji vladi nalaga neizvedljivo zmanjšanje porabe za 1,8 odstotka in šele v primeru uspešnega znižanja pričakuje enoodstotni primanjkljaj v letu 2009, potem v primeru neuspešnega znižanja vidimo primanjkljaj pri 2,8 odstotka leta 2009 (1% + 1,8%), kar je nevarno blizu še dovoljene meje v območju evra. Če upoštevamo še bolj optimistične projekcije gospodarske rasti v programu stabilnosti od tistih v projekcijah BS (4% v. 3,5%), potem so opozorila BS še kako na mestu.
Če že Bajuk eno govori Bruslju, drugo pa Slovencem, potem ni čudno, da bo vljudno vzel na znanje opozorila Bruslja, domače kritike pa bo skušal po udbovsko zatreti. Gaspari je tako žrtveno jagnje na oltarju fiskalne nesposobnosti kvazi-reformistične janšistične vlade, ki bogatunom tlači denar v žepe, poštene delavce pa stiska za vrat.
Za dan brez cigarete
| 31. Januar 2007 | | Jure
(Sid Avery - James Dean, 1955)
PR fun
| 31. Januar 2007 | | Jure
Javnost je ob dnevu brez cigarete (hvala, že pokadil tri) osrečil tudi podmladek NSi. Med drugim so zapisali:
Dejstvo je, da kajenje ne samo, da vpliva na zdravje kadilcev in pasivnih kadilcev, ampak dolgoročno tudi na ekonomsko rast in življenjsko dobo prebivalcev (Odprava kajenja v gospodarsko-ekonomskih konsekvencah pomeni lahko povečanje produktivnosti delavcev, zmanjšanja stroškov nadomeščanje delavcev, zmanjšanja stroškov vzdrževanja zgradb itd.)
Ta skrb za produktivnost in stroške je ganljiva. Bog ve, kako sovražim pogled na svet, kjer je vse podrejeno produktivnosti in stroškom. Ampak to še ni vse… gospodarsko-ekonomske konsekvence? hm… A to gre za kako drugo sorto konsekvenc kot so gospodarske (brez ekonomsko) oziroma ekonomske (grez gospodarskega dodatka)?
Nov biser SDS-ovskega piara
| 31. Januar 2007 | | Jure
PR-sporočila SDS-a postajajo vse bolj zanimivo branje.
Bivši predsednik Republike Slovenije Milan Kučan se je precej zadržano odzval na izsledke oziroma zadnje ugotovitve preiskovalne komisije, o katerih sta na novinarski konferenci v četrtek, 25. januarja 2007, govorila poslanca Dimitrij Kovačič in Miro Petek. Milan Kučan je izjavil, da s poslanci oziroma člani preiskovalne komisije ne bo javno polemiziral in nad to izjavo smo v poslanski skupini SDS resno zaskrbljeni. Skrbi nas namreč, da bi lahko javno polemiko, ki je bistvo in tudi sol demokratične družbe, lahko nadomestila kakšna druga “polemika”. Naš poslanec Miro Petek je bil kot novinar deležen tajnih polemik in barbarskega obračuna….
Originalna novica na RTV SLO:
S predsednikom komisije Dimitrijem Kovačičem in Petkom ne namerava polemizirati prek medijev. Vir
Nekdo je funkcionalno nepismen.
Blejski otok nič več zastonj
| 30. Januar 2007 | | Jure
Ne vem, če se zavedajo, a to se jim utegne v javnosti tako maščevati, da bo tako pridobljen denar izgledal popolnoma nepomemben. In še nekaj… 3 evre? Prištejte k temu še prevoz s pletno (10 evrov) in dobite že zelo lep znesek.
Družba sv. Martina, ki jo je za upravljanje Blejskega otoka ustanovila Blejska župnija, je pretekli teden pričela obiskovalcem cerkve na otoku zaračunavati tri evre vstopnine. Za takšno potezo se je župnija odločila, ker potrebuje sredstva za obnovo dotrajanih objektov na otoku. Blejski turistični delavci, ki so nad potezo Cerkve presenečeni, pa opozarjajo na negativne posledice, ki jih ima lahko nenapovedana uvedba vstopnine. Vir
Iz dežja pod kap
| 30. Januar 2007 | | Jure
Dimsi Rupsi zanika, da bi klevetal določenega slovenskega novinarja pred romunskim zunanjim ministrom, toda to stori na tak način, da je na mestu vprašanje, če je sploh diht. Nov diplomatski spodrsljaj (”Niti spominjam se ne, kdaj je bil pri nas na obisku.) in govorjenje v tretji osebi (privilegij, ki ostaja samo še kronanim glavam, recimo britanski kraljici… khm… no določeni blogerji dodajo še množino. Dim tam še ni.).
Loading ...
