Arhiv december 2006
Direkt RTV SLO
| 18. december 2006 | Slovenija | Jure
Bravo, RTV! Take “novice” rabimo. (bolj.rumeni.od.direkta.press)
Po domače? Po domače!
| 18. december 2006 | Slovenija | Jure
Brez razpisa, ustni dogovori in obljube, brez analize smotrnosti in upravičenosti, nenavadno plačevanje za nazaj… ko Bručan izbira izvajalca medicinskih helikopterskih prevozov.
Še vedno je brez odgovora vprašanje, kako je bil kot izvajalec izbran prav AMZS. Razpisa ni bilo in potem je ta monopol prišel še v uredbo, ki jo je podpisal Janša. Kot sledi iz Bručanovih odgovorov, tudi analiza, ki bi potrdila smotrnost in upravičenost privatizacije helikopterskih prevozov, ni bila narejena. Kot pravi Mužina, lahko zdaj vsak konkurent, ki meni, da je v uredbi zapisan monopol AMZS nezakonit, to spodbija tako v Sloveniji kot na evropskem sodišču. Vir
Odgovor, vreden nanizanke Yes, Minister:
“Nepravilnosti ni, ker ni pogodbe.” Vir
Očitno je Bručan našel čudežno formulo, ki bi (bo?) v tej državi odpravila vse nepravilnosti in korupcijske posle: ni pogodbe, ni nepravilnosti! Bravo!
links for 2006-12-18
| 18. december 2006 | Zanimive povezave | Jure
Slovenijo bo predsedovanje EU stalo nad 50 milijonov evrov
| 18. december 2006 | Slovenija | shotokan
Viri pri Službi vlade za evropske zadeve (SVEZ) so sporočili, da bo Slovenijo predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008 stalo najmanj 52 milijonov evrov. Glede na to, da predvideni stroški običajno ne dosežejo dejanskih, lahko pričakujemo, da se bodo stroški predsedovanja gibali okoli 75 milijonov evrov.
Seveda, za takšen projekt, kot je predsedovanje, se splača malo globlje seči v denarnico. Kljub temu pa je perverzno, da bodo slovenski uradniki v času predsedovanja v Bruslju živeli kot grofje in grofice, čeprav gre za bolj povprečno usposobljene birokrate. Za informacijo, uradnik srednjega ranga, ki se s 1.1. 2007 z ženo odpravlja v Bruselj, ima za stanovanje na voljo 1900 evrov mesečno.
Francosko posredovanje v CAR
| 18. december 2006 | Svet | Jure
Francosko vojaško posredovanje v CAR, ki so ga svetovni (in slovenski) mediji skoraj popolnoma spregledali.
France yesterday defended recent fighter jet raids on towns bordering Sudan’s Darfur region by claiming the aggressive action was aimed at preventing regional chaos.
In the past two weeks, with minimal publicity, Mirage F1 jets have attacked and scattered a rebellion in north-eastern Central African Republic (CAR). But reports from the ground say the operation has had a devastating impact on civilians. Več
Občina Komenda bo omogočila brezplačno cepljenje HPV
| 18. december 2006 | Razno | PF
Občina Komenda bo osmo- in devetošolkam v občini omogočila brezplačno cepljenje proti virusu HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, ki je drugi najpogostejši rak pri Slovenkah, za rakom dojk. Vsako leto za rakom materničnega vratu oboli 200 žensk, za četrtino obolelih pa je usoden.
Občinski svet je na predlog župana Tomaža Drolca (za župana ga je predlagal Jože Sušnik s skupino volilk in volilcev) sprejel sklep, da za cepljenje deklic priskrbi 1,5 milijona tolarjev. Direktorica občinske uprave Komende Majda Ravnikar pričakuje, da se bo za brezplačno cepljenje odločilo vsaj 40 deklet oziroma njihovih staršev, saj si prizadevajo na področju družbenih dejavnosti in otrok vsem, tudi revnejšim, zagotoviti enake možnosti.
Cepivo bo na voljo po Sloveniji te dni, vendar kot smo že poročali, le samoplačljivo, znesek zanj pa ni zanemarljiv: 350 EUR. Vir: RTVS.
Fanatični brezverci, ki terorizirajo vernike
| 18. december 2006 | Slovenija | Jure
Teolog Drago K. Ocvirk v novi Družini poje slavospeve nedavnemu obisku papeža v Turčiji. Mnogo besed o spoštovanju, dialogu, sožitju… Pustimo sedaj ob strani, da je to, kar je papež povedal Turkom, sila drugačno od tistega, kar je zagovarjal še malo prej. Realpolitik as usual. Muslimani po principu sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj torej niso več sovražniki, pravi sovražnik je drugje.
Ko človek zdaj pri nas opazuje novi val nasprotovanja predlogu zakona o verski svobodi, ki so ga sprožile »napredne« sile iz 19. stol., se ne more izogniti vtisu, da poskušajo privrženci protiverske, se pravi protikrščanske »religije«, ohraniti monopol nad družbo in državo. Toda zadeve so povezane tako v Turčiji kot pri nas. Tam in tu mora politika vzpostaviti pravni okvir, v katerem bodo lahko svobodomiselni verniki in neverniki sodelovali v medsebojnem spoštovanju za skupno blaginjo, mir in pravičnost, ne pa da ohranja pravno praznino, v kateri fanatični brezverci terorizirajo vernike ali fanatični islamisti strahujejo vse drugače verujoče in misleče. Vir
Premirje med muslimani in RKC v boju proti skupnemu sovražniku - sekularnim družbam - je logično. Včasih, zlasti na kakšnih mednarodnih konferencah, posvečenih recimo pravicam žensk ali gejev, so odnosi med predstavniki Vatikana in Saudske Arabije že kar idilični.
Pravzaprav mi je za RKC popolnoma vseeno, saj se kot organizacija in moralna instanca v Evropi vztrajno pomika na margino. Je pa vseeno zanimivo, da ob tem potopu njeni zagovorniki niso bili sposobni niti malo distance do lastnih ravnanj in želja, niti malo samorefleksije, ki bi vprašanje “teroriziranja” verjetno osvetlila malo drugače kot ga slikajo skrajni klerikalci tipa Ocvirk. Vsak nasprotovanje določenemu zakonu pač še ni protiversko delovanje, vsak nasprotovanje prizadevanjem RKC, da svoje poglede na pravice žensk, gejevske poroke in poroke vobče ter do kontracepcije preko države in zakonodaje vsili drugim, pač še ni teroriziranje vernikov. Nasploh je v demokratičnih državah, kjer se rešitve vseeno sprejemajo v parlamentu in v okviru ustavnih določil, blebetanje o “teroriziranju” vsaj malo neokusno.
Strojanovi niso več aktualni
| 18. december 2006 | Slovenija | jaka
Sobotni dnevnik, tam okrog šeste strani, kot del novice o sporih v Zvezi Romov.
V romskem naselju Strojanovih pri Ambrusu za zdaj ni nič novega, čeprav naj bi se iztekel rok, v katerem je bilo predvideno rušenje nelegalno zgrajenih objektov v naselju. Na republiškem inšpektoratu za okolje so odgovorili le, da ne morejo in ne smejo napovedovati svojih ukrepov zoper zavezance v medijih. Zdenku Strojanu pa je policija v četrtek ponovno preprečila dostop do romskega naselja pri Ambrusu. “Hotel je na obisk k mami, a ga niso pustili. To ni prav,” pravi romski svetnik Zoran Grm, ki je Strojana nato odpeljal nazaj v Postojno.
Državljanu Republike Slovenije policisti omejujejo svobodo gibanja, vse skupaj pa pride samo na šesto stran. Nekatere stvari žal prehitro pozabimo.
Kaj zdaj, Gregor Golobič?
| 17. december 2006 | Slovenija | Jure
Dnevnikov intervju z Gregorjem Golobičem že odmeva in to povsem upravičeno. Golobič je ponovno potrdil, da je brez dvoma najbolj inteligenten in luciden opazovalec slovenske politike, ki smo ga v časih, ko nam vladajo intelektualne mediokritete tipa Grims, potrebni bolj kot Sahara vode. Tako Grimsu kot Golobiču se očita aroganca in cinizem a v resnici bolj drugačna ne bi mogla biti; če se pri prvem omenjeni lastnosti izrodita v evidentno žaljenje inteligence poslušalcev/gledalcev, v porog tipa “kaj-nam-pa-morete”, Golobič z vsakim stavkom kaže, da je zadaj temeljit premislek. Tega nimamo ravno na odmet, to zmorejo redki, med nekdanjimi LSD-ovci je bil tega nedvomno zmožen še Bogdan Biščak (in Drnovšek). Trdno sem prepričan, da Grimsa v nočnih morah še zdaj preganja legendarno soočenje z Biščakom v Trenjih.
In kaj bo odmevalo? Poleg izjave, da je izstopil iz LDS, kar pa je pricurljalo že itak prej, je zame najbolj zanimivo slednje:
…na popolno presenečenje vseh sta Peter Bekeš in Ciril Ribičič Janševo vključitev podprla. Razlog: če bo janša v vladi, ne bo imel časa, da se bo ukvarjal še s stranko, zato bi lahko v tem času izpeljali združitev SDP in SDSS, o čemer so se že nekaj časa pogovarjali z Jožetom Pučnikom…Kar zadeva mene, zasluži Pučnik za to zamolčano pobudo veliko priznanje…
…To je še blago rečeno. Janša je postal minister in takoj prevzel stranko v svoje roke. Pučnika pa so razglasili domala za norega in ga praktično nagnali. V nobenem pomembnem organu stranke ni mogel biti kar nekaj let…Celotna epizoda je bila kasneje potlačena in se je žalostno vrnila v obliki nerazpoznavnega portreta, ki so mu ga nedavno postavili…
Igor Bavčar je rekel v intervjuju v vašem časopisu, da so v osnovi vse vlade enake. S to splošno razširjeno tezo, da gre zgolj za preslikavo, za kontinuiteto, kjer novi delajo isto, kot so prej stari, se nikakor ne strinjam….Toda tudi če hipotetično privzamem, da bi bilo vse to res, je temeljna razlika v tem, da da je bil eksces prej eksces, nekaj, kar je bilo negativno, nekaj zaradi česar te je bilo sram, zaradi česar je bilo vprašanje sankcije na dnevnem redu.
…Zaradi nerešenega vprašanja izbrisanih vas ni sram?
To je gotovo sramotna zgodba mnogih akterjev. Tudi v LDS je bilo najprej nekaj taktiziranja in predvolilnih pomislekov, toda kasneje je bilo stališče in prizadevanje za ustavno ureditev nesporno, a sama potrebne večine v DZ ni zmogla zagotoviti. Vsja za dogodke v tistem obdobju bi gotovo lahko bilo najbolj sram Pahorja, tako kot predsednika takratne ZL kot predsednika parlamenta.
To je zgolj nekaj izsekov iz skoraj tristranskega intervjuja, ki ga priporočam v branje. Bi pa za konec dodal še tole: Golobič je z izstopom in intervjujem dodal svoj delež k še lažji zmagi Janše na naslednjih volitvah. Levica je v komi. Bilo bi na mestu, da Gregor besedam doda še meso, in se ponovno politično aktivira. Slovenija bi to še kako potrebovala.
Meta Rupel in vprašanje politične kulture
| 17. december 2006 | Slovenija | Jure
Če Marka Crnkoviča ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti. Kot običajno me je tudi s tokratno kolumno v Dnevnikovem Objektivu pošteno vznejevoljil. Dovolj za odziv.
Že ob vprašanju, ki ga je zastavil blogerjem na Siolovem Blogosu, je bilo jasno, da Crnikovič meni, da je prevažanje Ruplove Mete v državnem avtomobilu pri zasebnih opravkih, malenkost, nevredna pozornosti. Nekaj, kar pride s funkcijo. Bagatela. V kolumni tezo pojasni podrobneje:
Očitki gospe Ruplovi so malenkostni in pričajo o neživljenjskem pravičništvu psevdocivilnega kova, ki izrablja vsako najmanjšo priložnost za sesuvanje politikov, pa če je še tako trivialna… ministrovo ženo, ki si drzne izkoriščati v bistvu zanemarljivo cenene bonitete, je treba zmleti v prah, kot da je najmanj opustošila vladne trezorje.
Jah, v vladnem trezorju Meta verjetno res še ni bila, a to ne pomeni, da gre pri njej za zanemarljivo cenene bonitete. Problem je, ker sploh ne gre za bonitete, saj je boniteta lahko samo tisto, kar ti po nekih reglcih pripada. Če bi v zakonodaji ali kakšnih internih aktih pisalo, da ženi zunanjega ministra pripada tudi vladno vozilo za osebne opravke, ker je gospa sicer obremenjena s protokolom, bi lahko govorili o boniteti, Dnevnikov fotoreporter pa bi ostal brez zgodbe.
Pa na Metino žalost takega določila ni. Zato je govorjenje o boniteti zgrešeno, stvar je dosti hujša in se dotika politične kulture in enakosti pred zakonom. Če postane normalno, da lahko vladajočim spregledamo male kršitve, male izjeme pri enakosti pred zakonom, bagatele, kaj to pove o naši politični kulturi? Sam sem trdno prepričan, da pove več kot je Crnkovič pripravljen priznati. Politična kultura se začne že pri malih stvareh, pri bagateli. Če “gospe ministrici” spregledamo male prekrške in si stvar olajšamo z vzdihom, hvala bogu, vsaj v trezor še ni prišla, prestopimo sicer malo a pomembno stopnico na poti do tja, kjer je vladajočim dovoljeno vse, ostali pa so prepuščeni njihovi milosti ali nemilosti. Ali pa morda Crnkovič misli, da lahko jaz ob kakšnem prometnem prekršku policaja odpravim s pojasnilom, da naj bo srečen in tiho, saj vendar še nisem izropal vladnega trezorja?
Politična kultura je predvsem stvar politične elite, kakšna merila si ta postavi, kje postavi meje, pravila vedenja. Če politična elita meni, da so ji dovoljeni mali prekrški, male izjeme… kaj lahko to elito potem ustavi pri malo večjih kršitvah? Kje postaviti mejo, če zakonodaja ni več tista meja dovoljenega? Po občutku? In kaj takšni primeri sporočajo ostalim? Kaj si lahko mislimo o zakonih, če jih tisti, ki jih pišejo in sprejemajo, mirno povozijo takoj, ko jim to ustreza, za povrhu že pri “bagateli”, za nekaj tisočakov, ki bi jih drugače zaračunal taksist?
Med državami obstajajo pomembne razlike v politični kulturi. Kar je dovoljeno nekje, je drugje hud greh. Kje bomo tukaj pristali v Sloveniji, je odvisno tudi od takih “malenkosti”. A končni rezultat bo pomemben, saj bo določal odgovornost politične elite do državljanov, standardne pri odnosu do prava, stopnjo koruptivnosti in javni diskurz. Osebno bi raje živel v državi, kjer je politike na smrt strah, da bi jih dobili pri kršenju zakona, pa četudi bi šlo “zgolj” za prehitro vožnjo, napačno parkiranje, prijavo premoženja ali uporabo službenega avtomobila.
Loading ...
