Arhiv december 2006
Miro Cerar o Romih in pravni državi
| 20. december 2006 | Razno | jaka
Na okrogli mizi ob razglasitvi desetih najvplivnejših pravnikov je bilo precej povedanega tudi o ambruški problematiki. Miro Cerar je med drugim dejal:
Glede vprašanja Romov iz Ambrusa bi rekel, da je to pravzaprav zaenkrat zgodba o neuspehu, o neuspehu države in pravzaprav tudi države v širšem smislu. Vsi smo delno sokrivi, najbolj pa seveda državne institucije in seveda tudi izvirni greh, če smem ta izraz uporabit za to nastalo situacijo, ne leži tu nekje blizu, ampak že leta in leta nazaj, ko se je ignoriralo probleme državljanov ter občanov in so jim bile kršene številne pravice, tako ustavne kot druge. Država se teh problemov pravzaprav ni znala učinkovito lotiti oziroma jih ni znala rešiti.
…
Najbolj zaskrbljujoče pa se mu zdi to, da zadeva eskalira naprej do naravnost ne samo paradoksalne, ampak pravzaprav že skoraj neverjetne situacije, ko občani ustavljajo na cesti vozila in jih preiskujejo ter si prilaščajo pristojnost državnih organov, kršijo pravico do zasebnosti, omejujejo gibanje ljudem in kar je še najbolj škandalozno, ustavljajo celo policijske kordone in celo njim odrejajo, kje se smejo gibati oziroma jim pregledujejo vozila ali morda ne prevažajo Romov.
Vir: ius.info
Libertarci? “Worse than a waste of time.”
| 20. december 2006 | Razno | shotokan
Ne morem si kaj, da bi ne v tem humornem in presenetljivo točnem opisu ameriških libertarcev prepoznal našo lokalno pasmo:
The basic problem with the LP is the same problem faced by all third parties: They cannot win. Vir
Nič čudnega. Če bi sodili po Libertarcu, so res obsojeni na životarjenje na političnemu obrobju. Še proporcionalni volilni sistem jim pri tem ne more pomagati. Kaj je ključ do uspeha? Diagnoza in zdravilo:
The LP is worse than a waste of time. I believe it has done far more to hamper the advancement of libertarian ideas and policies than to advance them. In my view, it is essential for the LP to completely disappear before libertarian ideas will again have political currency.
Torej, libertarci? Izginite, ne pa da ustanavljate lastno stranko.
Na svojo zemljo? Malo morgen
| 20. december 2006 | Slovenija | Jure
Problem:
Del družine Strojan s poglavarjem Mirkom Strojanom na čelu je še vedno v postojnskem namestitvenem centru in zdi se, kot da so nanje pozabili vsi, z izjemo policije, ki jih še vedno ne pusti do njihove zemlje pri Ambrusu, kjer že biva del družine. “Zadnjič so pri odcepu za Dečjo vas ustavili brata Zdenka, v petek tudi mene. Kljub temu, da je bilo z dokumenti vse v redu in avto registriran, me niso pustili domov, ampak sem moral nazaj v Postojno,” je vedno bolj nejevoljen Mirko Strojan, ki napoveduje, da bo z družino še poskušal priti domov, tudi če bo za to moral priti v konflikt s policijo.
Argumentacija policije:
“V skladu z 39. členom zakona o policiji velja začasna prepoved dostopa neposredno do romskega tabora osebam, za katere je mogoče pričakovati, da bi njihova prisotnost na tem območju pomenila nevarnost za življenje ljudi in premoženje večje vrednosti. Ukrep bodo policisti izvajali, dokler bodo to narekovale varnostne razmere na tem območju,” je zatrdila Gramčeva. Po členu, ki ga navaja, smejo policisti odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi, če je podan utemeljen sum, da je oseba storila prekršek z elementi nasilja ali je bila zalotena pri takem prekršku in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju. To policisti zaznajo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič ali podatkov centra za socialno delo. Prepoved približevanja pa policija lahko izreče za 48 ur, preiskovalni sodnik pa za 10 dni z možnostjo podaljšanja.
Očitno je torej, da policija meni, da bosta Mirko in Zdenko Strojan s svojima družinama lahko nevarna svoji mami, bratom in sestram, ki že bivajo v naselju, kar je nekoliko nenavadno. Vir
Če to vzdrži pravno presojo…
Apdejt: kako o Strojanovih v Postojni poroča Delo:
Direktor vladnega urada za narodnosti Stanko Baluh je pojasnil, da je del družine Strojan še vedno v Postojni, kjer otrokom zagotavljajo pouk, potekajo pa tudi neformalni izobraževalni programi. Otroci so si ogledali lutkovno predstavo, obiskal pa jih je tudi Božiček. Del družine, ki se je vrnil v Ambrus, pa po Baluhovih besedah redno obiskuje socialna služba iz Grosupljega in jim dostavlja, vodo, hrano in najnujnejše potrebščine. Vir
Idila.
ZDA več za Irak kot za Vietnam
| 20. december 2006 | Razno | shotokan
Ameriška razvojna pomoč Iraku je presegla celo človekoljubni angažma ZDA v Vietnamu. Kapo dol:
Since the attacks of Sept. 11, 2001, Congress has approved more than $500 billion for the wars in Iraq and Afghanistan, as well as for terrorism-related operations elsewhere. An additional $100 billion would bring overall expenditures to $600 billion, exceeding those for the Vietnam War, which, adjusted for inflation, cost $549 billion, according to the Congressional Research Service.Vir
Da Američani v Iraku ne zmagujejo, je končno priznal tudi Bush:
President Bush acknowledged for the first time yesterday that the United States is not winning the war in Iraq and said he plans to expand the overall size of the “stressed” U.S. armed forces to meet the challenges of a long-term global struggle against terrorists.
Nekdanji ameriški finančni minister Robert Reich dobro povzame posledice povečevanja števila vojakov:
It’s the law of supply and demand. If we want more people to sign up, and stay signed up, we’ve got to pay them even more. But here’s the catch. Try paying them much more and we run into an incontrovertible obstacle called the federal budget deficit. Vir
Mrtva teža božičnega darila
| 20. december 2006 | Razno | shotokan
Hja, jaz sem večino stvari že nakupil, vprašanje pa vedno ostaja isto: kaj si želi (ženska)? Ampak pustimo Lacana ob strani, vrednost darila lahko merimo tudi po njegovi koristnosti za srečnega obdarjenca. Čeprav tvegamo, da s tem zapademo v nesmiseln ekonomski redukcionizem a la Mrkaić, saj ob strani puščamo vse simbolne vidike institucije daru, pa je stvar zanimiva tudi z izključno trženjskega pogleda. Obdarovanje namreč ni ekonomsko učinkovito: cena, ki jo plačamo za darilo, ne ustreza ceni, ki bi jo bil za darilo odšteti obdarjenec. Rezultat je mrtva teža, t.i. deadweight - če podjetju uspe ponuditi storitev, ki to težo zmanjša ali celo odpravi, si lahko obeta dober biznis - ja, z darilnimi boni:
But recently millions of Americans, instead of trudging through malls in a desperate quest for the perfect sweater, have switched to buying gift cards. The National Retail Federation expects that Americans will buy close to twenty-five billion dollars’ worth of gift cards this season, up thirty-four per cent from last year, with two-thirds of shoppers intending to buy at least one card; gift cards now rival apparel as the most popular category of present.
We all know that bad gifts inflict a cost—just think of the rigid smiles that greet an unwanted floral tie or Josh Rouse CD—but it’s surprising how big that cost can be. Since the early nineteen-nineties, Joel Waldfogel, an economist at the University of Pennsylvania, has been doing a series of studies in which college students are asked to put a value on the presents they receive. Waldfogel’s main finding is that, in general, people spend a lot more on presents than they’re worth to those who receive them, a phenomenon that he calls “the deadweight loss of Christmas.” A deadweight loss is created when you spend eighty dollars to give me a sweater that I would spend only sixty-five dollars to buy myself. Waldfogel estimates that somewhere between ten and eighteen per cent of seasonal spending becomes deadweight loss, which means that billions of dollars a year is now going to waste. Vir
Seveda, v skladu z libertarnimi teorijami je obdarovanje ekonomska neumnost. Kaj podariti nekomu, ki bi ukinil državno financiranje zdravstva, ker pač vsak posameznik bolje od države ve, ali se mu splača zavarovati ali ne? A ne bi takšnega nadmočnega racionalista in vernika v svobodo izbire globoko užalili, če bi ga obdarovali? Ne le, da bi libertarec obdarovanje razumel kot poskus perfidnega pokroviteljstva - češ, kako pa lahko ti veš, kaj jaz hočem oz. potrebujem -, očital bi vam tudi, da neodgovorno ravnate s svojim premoženjem. Kako neodgovorno? Odgovor se skriva tukaj:
On average, a dollar that people spend for themselves creates nearly 20 percent more satisfaction than a dollar that someone else spends on them. Put another—depressing—way, gift-giving effectively discards 20 percent of the gift’s price. So, of the nearly $100 billion spent on holiday gifts each year, one-fifth is effectively flushed down the toilet. Vir
Nihče si ni upal izključiti mikrofona
| 19. december 2006 | Slovenija | Jure
Vlado Miheljak, Spomenka Hribar in Tanja Lesničar Pučko so izstopili iz Programskega sveta RTV Slovenije. Kaj drugega jim po tem, ko si je Svet opral roke, malo posul s pepelom in potrdil Petra Radoviča, odgovornega za Piramido, na mesto odgovornega urednika razvedrilnega programa (nagrada?), res ni prestalo. Zanimiva pa je še ta izjava:
Pomočnik direktorja TVS Igor Pirkovič je ob tem pojasnil, da si takrat nihče ni upal izključiti mikrofona. Prav zato so po njegovih besedah v vodstvu pravno službo prosili, da pripravi določene rešitve za takšne ali podobne primere.
Glede na to, da se je takrat v studiu drenjal celo Možina in prosil Jelinčiča, naj neha (LOL), bi me pa res zanimalo, kdo za hudiča pa lahko na naši RTV izklopi mikrofon? Voditeljica očitno ne, urednik oddaje tudi ne, Možina tudi ne. Ali pa so morda za mikrofone pristojni v kateri drugi stavbi? Mogoče na Gregorčičevi?
Edina razlika med RTV SLO in cirkusom je ta, da slednji običajno nima pravne službe.
links for 2006-12-19
| 19. december 2006 | Zanimive povezave | Jure
EU - skupnost vrednot? Težko
| 19. december 2006 | Slovenija, Svet | Jure
Eurobarometer:
- homoseksualnost: “The study revealed a huge rift in attitudes towards homosexuality, with the Dutch (82%) followed by the Swedes and the Danes (71% and 69%) strongly in favour of allowing gay marriages in the whole EU, while only 12 percent of Latvians and equally small percentages of Poles (17%) and Greeks (15%) said they back the idea.”
-posvojitve: “Adoption by gays of children is even more controversial and is okayed by only one third of EU citizens – with the Dutch (69%) and the Swedes (51%) again giving most pro-gay answers. ”
- legalizacija trave: “But North Western Europe itself is divided on the legalisation of cannabis, with Sweden among those countries showing least support for EU legalisation (9%) while the Dutch (49%), who already have liberal legislation on the issue, are the most interested in the idea.”
- položaj religije “Meanwhile, Europeans also disagree about the place of religion in society. Large numbers of Cypriots (81%), Maltese (70%) and Italians (63%) say that religion takes up a “too important” role in society – but at the other end of the scale, only 20 percent of Estonians and Bulgarians believe so.”
- enakost/pravičnost vs. individualna svoboda: “… important majorities of Portuguese (80%), Hungarians (74%) and Italians – as well as an average of around two thirds of EU citizens as a whole – favour the idea that “we need more equality and justice even if this means less freedom for the individual.”
- kriminal: “Support for the assertion that “criminals should be punished more severely” ran from 70 percent in Denmark to as high as 97 percent in Cyprus.” Več
Jurassic Prick
| 19. december 2006 | Svet | Jure
There is an obscure publishing doctrine known as “the small penis rule.” As described in a 1998 New York Times article, it is a sly trick employed by authors who have defamed someone to discourage their targets from filing lawsuits. As libel lawyer Leon Friedman explained to the Times, “No male is going to come forward and say, ‘That character with a very small penis, ‘That’s me!’” This gimmick was undoubtedly on the mind of Michael Crichton, the pulp science-fiction writer of Jurassic Park fame, when he wrote the following passage in his latest novel, Next. Več
Blogerjem - črno ozadje, bele črke: no go!
| 18. december 2006 | Razno | Jure
Par zanimivih blogov (tukaj in tukaj), pri katerih mi še ni uspelo prebrati niti enega posta do konca. Ne gre. Črke plešejo, koncentracija odplava. Ne vem, od kod ideja, da se pri oblikovanju uporabijo črno ozadje in bele črke, a o-moj-bog, to je grozno, še več, popolnoma nemogoče brati. Kontrast ubija! Nasvet: v oblikovalskih krogih velja, da na monitorjih ni mogoče zgrešiti s kombinacijo #333 in #fff.
Loading ...
