Arhiv December 2006
Svet za radiodifuzijo: prej in potem
| 27. December 2006 | | Jure
Pred Simonitijevim zakonom:
- člane Sveta za radiodifuzijo (pristojnosti) predlagajo slovenske univerze, kulturniška zbornica Slovenije, GZS in Društvo novinarjev Slovenije
- predsednica Sveta je dr. Sandra Bašić Hrvatin, ena izmed redkih v tej državi, ki se s področjem medijev, medijske regulative… sistematično strokovno ukvarja
Po Simonitijevem zakonu:
- člane izbere DZ (beri: vladna večina)
- predsednik postane Dejan Jelovac, nekdanji direktor Radia Študent, sedaj član nadzornega sveta Dela, poznan po razvpitih malverzacijah pri vodenju študentskega radia
- člani: Mitja Katavič, informatik v Casino Portorož, Darko Brlek, klarinetist pri Festival Ljubljana, in Sebastjan Strmšek, strokovni delavec za področje pravnih zadev pri Zavarovalnici Maribor.
Pripis: spomnim se, da sta se prejšnji svet in dr. Bašić-Hrvatin zlasti ukvarjala z radijsko mrežo Infonet, katere lastnik je Leo Oblak (Svet je ključen pri omejevanju koncentracije lastništva medijev). In pride predlog Simonitijevega zakona, Oblaka pa vidim med glasnimi zagovorniki. Nič jasno. Vedno se je govorilo, da je v LDS. Sedaj jasno vse. Če bodo informatik, klarinetist in pravni sodelavec ter Jelovac raziskovali sila motni sistem lastniških povezav slovenskih medijev, je Oblaku padla sekira v med. Zoprne Bašić-Hrvatinove, ki ji je Oblak tudi grozil, pač ni več.
Varuhinja sproščenosti?
| 27. December 2006 | | Jure
Položaj varuha človekovih pravic je lahko prijazna, dobro plačana sinekura ali zahtevno, stresno in nič kaj hvaležno delovno mesto. Kam se nagne tehtnica, je odvisno od izbrane osebe. Hanžek si je v letih na položaju nakopal iskreno sovraštvo določenega dela politike in javnosti, a tudi naslov osebnosti leta. Nova varuhinja pošilja nenavadne signale. Če ji oprostimo taktiziranje pred izvolitvijo, ko se je uspešno izmikala temam, kjer bi se lahko komu preveč zamerila, so druga ravnanja bolj sumljiva. Ob izvolitvi je dejala, da bo največ pozornosti namenila pravicam otrok. Dopadljivo, všečno, vsi prikimavajo… in v tem je problem! Kdo pa ni za pravice otrok? Kdo nima rad otrok??? Ne morem reči, ali so pravice otrok v tem trenutku res najbolj na udaru, vendar je jasno eno: so zagotovo najbolj neproblematična, populistična, politiki prijazna kategorija pravic. Med zavzemanjem za pravice skupine, ki jo imajo vsaj deklarativno vsi “radi”, ali med obrambo pravic skupin, ki so “nevšečne”, “nepriljubljene”, celo demonizirane, obstaja pomembna razlika.
Čebašek-Travnikova nedavnega rušenja nelegalne gradnje Strojanovih ni želela komentirati. Ne pozna ozadja, je dejala. Upajmo, da bo do formalnega prevzema položaja vsaj pri tem dosegla kakšen napredek.
Drugačna zgodba
| 27. December 2006 | | Jure
Po Drnovškovi akciji z zabojniki sem pogosto naletel na komentar, da je slednji s tem kršil pravni red. Omenjali so se nekakšni občinski odloki o prepovedi taborjenja, postavljanja šotorov in podobnega. Takšne odloke ima verjetno večina občin, toda a veljajo tudi za Drnovškovo akcijo? Nisem prepričan; spomnil sem se zgodbe, ki se je v nekem kraju zgodila pred leti.
Lokalnim revežem je zemeljski plaz odnesel bajto. Občina pripelje zabojnik, ga postavi par metrov od policijske postaje in vanj začasno naseli nove brezdomce. Kasneje, čez par mesecev, od sovaščana odkupi hišo in jo preda prizadetim. Sovaščani sicer godrnjajo, da odkupljena hiša ni optimalna, a občinski veljaki pojasnijo, da je bila v omenjeni občini takrat edina naprodaj, lastnih občanov pa se ne spodobi seliti v drugo občino, četudi so z njimi sami problemi.
Poanta(-e) zgodbe je najbrž jasna, kajne.
Virtualni prezident
| 26. December 2006 | | zofijin
Kot vse bolj kaže, smo v Sloveniji dobili virtualnega prezidenta. Gospod Janša je s svojim eskortom nekje daleč, in tam mu je nedvomno udobno. Na proslave in druge državniške obveznosti spuščajo druge, poslanice pa, naturlich, pošiljajo kar iz njegovega kabineta. Izostala je tudi božična čestitka fašistoidnemu narodu. Še dobro, da imamo kroniste. Kako se bo razvijalo družinsko in počitniško življenjega gospoda prezidenta, lahko prebirate in družno ugibate tukaj: http://predsednik.blogspot.com/.
A ste ljudje?
| 23. December 2006 | | Jure
Obstajali sta dve plati zgodbe o Strojanovih. Nihče ni bil popolnoma nedolžen, še najmanj pa Strojanovi. A od danes naprej me plat slovenskih sosedov niti malo ne zanima več, še več, imenoval jih bom tako, kot jim gre: DRHAL! Verjetno boste s pomočjo vlade dosegli popolno zmago. Znebili se boste Strojanovih. Čestitam! Toda vaša zmaga bo tudi vaš popolni etični poraz, ki vas bo, iskreno upam, kljuval tudi dolga leta za tem, ko bo še zadnje ostanke romskega naselja preraslo grmovje. A ste ljudje, vas sprašuje Drnovšek. Niste.
Ozadje (zlasti priporočam ogled videa). Vse čestitke Drnovšku. Izjemno dejanje.
Čebulj ob dnevu samostojnosti
| 23. December 2006 | | jaka
Slučajno sem imel prižgan TV, ko se je začela proslava ob včerajšnjem državnem prazniku, katerega ime vedno pozabim. Zanimalo me je, kdo kje sedi, če je Urška prišla skupaj z JJem in sem za nekaj časa obsedel. JJja ni bilo na proslavi, slavnostni govorec pa je bil predsednik Ustavnega sodišča Janez Čebulj. Gospod Čebulj ni bil pogosto pod žarometi, zato se ne spomnim njegovih mnenj, člankov. S svojim govorom pa me je zelo presenetil.
V temačnih časih, ko preseljujemo ljudi in povprek omejujemo človekove pravice, je v Cankarjevem domu zbrani politični eliti priredil izvrstno predavanje o človekovih pravicah in omejevanju le-teh. Definitivno prave besede na pravem mestu in ob pravem času. Upam le, da so jih zbrani možganski orjaki uspeli razumeti. Vse čestitke predsedniku Čebulju za pogum.
Govor (.pdf) pa priporočam v branje tudi vsem ostalim. Pa še zaključek sodnika Čebulja:
In če se za konec vrnem v tisto prevratno leto, v leto revolta in se vprašam, zakaj pa so človekove pravice tako dragocene in zakaj izgubljati o njih toliko besed? Predsednik III. Senata ESČP dr. Boštjan M. Zupančič je v eseju z naslovom O spoštovanju zapisal: “Revolt je ne-spoštovanje. Če naj ima smisel, mora temeljiti na spoštovanju – do nečesa drugega.” Morda lahko k temu dodam misel: kaj niso ta nekaj drugega človekove pravice, ki niso samo naše, so tudi nad nami, če jih enako kot sebi priznavamo drugim; med njimi tudi tisto, ki govori o pravici do dostojanstva – ne le svojega, tudi drugih. Za spoštovanje človeka in za njegovo dostojanstvo gre torej. Zanju sem glasoval na plebiscitu pred šestnajstimi leti. Prepričan sem, da tudi vi.
Po lestvici gor, po lestvici dol
| 22. December 2006 | | Jure
Norec je, kdor ovira vlado Janeza Janše na revolucionarni poti v “sproščeno” Slovenijo. Najprej so prepih začutili tisti na vrhu, razni nesproščeni direktorji in visoki državni uradniki. Morali so narediti prostor novim, tistim, ki jim je “sproščena” Slovenija nenadoma ponudila priložnost za neverjetni karierni skok, od nižjega menedžerja iz Jelovice, tridesetletnikov, ki sedaj delajo elektriko, do direktorja marginalnega tednika, ki danes vodi največji časopis v državi.
Kasneje so spremembe začutili tudi malo nižje. Odšli so premalo izobraženi uredniki in nesproščeni novinarji. Prišel je čas za slovensko novinarsko smetano iz Maga in Slovenskih novic. Rezultati so tukaj. Med komentarji iz Dela o primeru Strojan in tistimi, ki jih pišejo strankarski pisuni v Demokraciji, ni nobene razlike več. Oboji so simpatično sproščeni.
In ravno pri primeru Strojan so novi časi prišli tudi do najnižjega sloja v tej državi. Po katastrofalni začetni “prostovoljni” preselitvi, ki bi jo lahko na nek način zagrešila vsaka vlada v trenutkih populistične slabosti, je Janševa malo kasneje pokazala svoj pravi, cinični obraz. Ko se je ujela v lastno zanko in spoznala, da je vsaka vas lahko “ambrus”, je začela reševati samo in izključno lastno politično kožo. Potek dogodkov pove vse: Strojanove namestijo v Postojni. Nekaj časa gre vladi vse po načrtu; Strojanovi upajo, so poslušni, verjamejo. Z vsakim dnem je slednjega manj. Radi bi šli domov, imajo dovolj. Rešitev se hitro najde: inovativna uporaba 39. člena o policiji, s katerim moškim članom družine policija preprečuje vrnitev. Ko se za pot domov odločijo ženske in otroci, nastane zoprna situacija. Malo smešno bi bilo trditi, da ti predstavljajo nevarnost. Za slovensko birokratsko pamet večji ovir vseeno ni, saj dobi črno na belem, da so Strojanovi v Postojni. V naravnost kafkovski maniri papir preseže dejstva na terenu in državni aparat izvede tisto, kar je bilo že ves čas v načrtu, kar je zahtevalo preselitev v Postojno in omejitev svobode gibanja za nekatere Strojanove: inšpekcija, ta zgled “promptnosti”, ki se duši v nerešenih primerih, par dni pred božičnimi prazniki podre nelegalne objekte. Ko ostanejo ruševine, lahko prej izredno nevarni moški ponovno obiščejo bližnje. 39. člen izgine. Načrt je seveda zvit: postaviti Strojanove pred izvršeno dejstvo, jim zbiti pogajalsko pozicijo, jih postaviti položaj, ko bodo bolj pripravljeni, da sprejmejo “velikodušno” vladno ponudbo. Idealno bi bilo seveda, če bi takoj sprejeli “začasno” rešitev. Stvar bi potihnila, mediji bi se utrudili, se preusmerili drugam, vlada pa bi lahko problematiko Strojanovih “reševala” po svoje. Strojanovi, ki nimajo več kam, bi ji bili dobesedno izročeni na milost in nemilost. Genialno!
Takšno ravnanje vlade nas mora upravičeno skrbeti, saj je očitno, da ga ne vodi želja, da pomaga državljanom, ampak da te državljane postavi pa “pravo mesto”, da jih, po potrebi, tudi prelisiči. Te vlade ne zanima pravična rešitev problema, še manj, ne zanima je niti pravno korektna rešitev. Zanima jo le in edino, kako se problema izogniti s čim manj politične škode, hrupa, “nesproščenosti”. Morda je čas, da nas začne to vsaj malo skrbeti.
links for 2006-12-22
| 22. December 2006 | | Jure
Diplomatka Metka
| 22. December 2006 | | Jure
Urednica uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na TV Slovenija Metka Lajnšček bo januarja za leto in pol zapustila javno televizijo, saj odhaja kot svetovalka na stalno misijo pri OVSE na Dunaj…
Diplomati na MZZ, s katerimi smo govorili včeraj, so nad to kadrovsko potezo manj navdušeni. Prepričani so, da Metka Lajnšček nima potrebnega znanja in izkušenj, ki jih zahteva delo na misiji OVSE oziroma delo v času našega predsedovanja EU, in razmišljajo, da bi bilo bolj smiselno misijo pri OVSE okrepiti s kom od zaposlenih na MZZ oziroma s kom, ki je bil tam že v času, ko je Slovenija predsedovala tej organizaciji. Sprašujejo se, koliko lahko k dejanskim okrepitvam na misijah prispevajo kadri, ki za določeno delo niso usposobljeni. Z MZZ pa na te pomisleke odgovarjajo, da za to mesto na MZZ ni bilo zanimanja. Vir
Prebral in še vedno ne morem verjeti. Pridnim novinarjem diplomatske sinekure, porednim Jančiča?
Janša Orel
| 22. December 2006 | | Jure
Janša futra, Orel je. (Fotka je vsaj po oznakah na Flickrju public, avtor Jörg Ceglar)
Loading ...
