Arhiv december 2006
Evro na pohodu
| 29. december 2006 | Svet | Jure
V času, ko vlada v bankah izredno stanje, kolone čakajočih na …? pa vzbujajo občutek, da nas 1. 1. 2007 čaka konec sveta (Drnijevo maslo?), bodo zanimive naslednje novice:
The US dollar bill’s standing as the world’s favourite form of cash is being usurped by the five-year-old euro.
The value of euro notes in circulation is this month likely to exceed the value of circulating dollar notes, according to calculations by the Financial Times. Converted at Wednesday’s exchange rates, the euro took the lead in October.
The figures highlight the remarkable growth in euro notes since their launch on January 1 2002, three years after the start of Europe’s monetary union, which in January welcomes its 13th member – Slovenia, the former Yugoslav republic. Več
in…
Slovenia’s small size – its population is just 2m – means that the impact of its entry will be hard to separate from the usual spike in demand for cash around Christmas and New Year, according to Antti Heinonen, head of the European central bank’s bank notes directorate. So what has driven rapid growth in euro notes? Več
in…
Judging by the latest economic data, the world confronts the risk of a US recession next year, brought on by a collapse in house prices. A recession would almost certainly lead to a fall in the US current account deficit, and possibly a further significant decline in the dollar’s real exchange rate. Only a fool would dare forecast the dollar’s exchange rate next year, or the precise mechanism through which global imbalances will eventually adjust. But there is a distinct possibility that the much predicted adjustment may be about to happen. Več
in še…
The United Arab Emirates plans to convert 8 percent of its foreign-exchange reserves to euros from dollars before September, the latest sign of growing global disaffection with the weakening U.S. currency. Več
Svet za radiodifuzijo: prej in potem
| 27. december 2006 | Slovenija | Jure
Pred Simonitijevim zakonom:
- člane Sveta za radiodifuzijo (pristojnosti) predlagajo slovenske univerze, kulturniška zbornica Slovenije, GZS in Društvo novinarjev Slovenije
- predsednica Sveta je dr. Sandra Bašić Hrvatin, ena izmed redkih v tej državi, ki se s področjem medijev, medijske regulative… sistematično strokovno ukvarja
Po Simonitijevem zakonu:
- člane izbere DZ (beri: vladna večina)
- predsednik postane Dejan Jelovac, nekdanji direktor Radia Študent, sedaj član nadzornega sveta Dela, poznan po razvpitih malverzacijah pri vodenju študentskega radia
- člani: Mitja Katavič, informatik v Casino Portorož, Darko Brlek, klarinetist pri Festival Ljubljana, in Sebastjan Strmšek, strokovni delavec za področje pravnih zadev pri Zavarovalnici Maribor.
Pripis: spomnim se, da sta se prejšnji svet in dr. Bašić-Hrvatin zlasti ukvarjala z radijsko mrežo Infonet, katere lastnik je Leo Oblak (Svet je ključen pri omejevanju koncentracije lastništva medijev). In pride predlog Simonitijevega zakona, Oblaka pa vidim med glasnimi zagovorniki. Nič jasno. Vedno se je govorilo, da je v LDS. Sedaj jasno vse. Če bodo informatik, klarinetist in pravni sodelavec ter Jelovac raziskovali sila motni sistem lastniških povezav slovenskih medijev, je Oblaku padla sekira v med. Zoprne Bašić-Hrvatinove, ki ji je Oblak tudi grozil, pač ni več.
Varuhinja sproščenosti?
| 27. december 2006 | Slovenija | Jure
Položaj varuha človekovih pravic je lahko prijazna, dobro plačana sinekura ali zahtevno, stresno in nič kaj hvaležno delovno mesto. Kam se nagne tehtnica, je odvisno od izbrane osebe. Hanžek si je v letih na položaju nakopal iskreno sovraštvo določenega dela politike in javnosti, a tudi naslov osebnosti leta. Nova varuhinja pošilja nenavadne signale. Če ji oprostimo taktiziranje pred izvolitvijo, ko se je uspešno izmikala temam, kjer bi se lahko komu preveč zamerila, so druga ravnanja bolj sumljiva. Ob izvolitvi je dejala, da bo največ pozornosti namenila pravicam otrok. Dopadljivo, všečno, vsi prikimavajo… in v tem je problem! Kdo pa ni za pravice otrok? Kdo nima rad otrok??? Ne morem reči, ali so pravice otrok v tem trenutku res najbolj na udaru, vendar je jasno eno: so zagotovo najbolj neproblematična, populistična, politiki prijazna kategorija pravic. Med zavzemanjem za pravice skupine, ki jo imajo vsaj deklarativno vsi “radi”, ali med obrambo pravic skupin, ki so “nevšečne”, “nepriljubljene”, celo demonizirane, obstaja pomembna razlika.
Čebašek-Travnikova nedavnega rušenja nelegalne gradnje Strojanovih ni želela komentirati. Ne pozna ozadja, je dejala. Upajmo, da bo do formalnega prevzema položaja vsaj pri tem dosegla kakšen napredek.
Drugačna zgodba
| 27. december 2006 | Slovenija | Jure
Po Drnovškovi akciji z zabojniki sem pogosto naletel na komentar, da je slednji s tem kršil pravni red. Omenjali so se nekakšni občinski odloki o prepovedi taborjenja, postavljanja šotorov in podobnega. Takšne odloke ima verjetno večina občin, toda a veljajo tudi za Drnovškovo akcijo? Nisem prepričan; spomnil sem se zgodbe, ki se je v nekem kraju zgodila pred leti.
Lokalnim revežem je zemeljski plaz odnesel bajto. Občina pripelje zabojnik, ga postavi par metrov od policijske postaje in vanj začasno naseli nove brezdomce. Kasneje, čez par mesecev, od sovaščana odkupi hišo in jo preda prizadetim. Sovaščani sicer godrnjajo, da odkupljena hiša ni optimalna, a občinski veljaki pojasnijo, da je bila v omenjeni občini takrat edina naprodaj, lastnih občanov pa se ne spodobi seliti v drugo občino, četudi so z njimi sami problemi.
Poanta(-e) zgodbe je najbrž jasna, kajne.
Virtualni prezident
| 26. december 2006 | Razno | zofijin
Kot vse bolj kaže, smo v Sloveniji dobili virtualnega prezidenta. Gospod Janša je s svojim eskortom nekje daleč, in tam mu je nedvomno udobno. Na proslave in druge državniške obveznosti spuščajo druge, poslanice pa, naturlich, pošiljajo kar iz njegovega kabineta. Izostala je tudi božična čestitka fašistoidnemu narodu. Še dobro, da imamo kroniste. Kako se bo razvijalo družinsko in počitniško življenjega gospoda prezidenta, lahko prebirate in družno ugibate tukaj: http://predsednik.blogspot.com/.
A ste ljudje?
| 23. december 2006 | Slovenija | Jure
Obstajali sta dve plati zgodbe o Strojanovih. Nihče ni bil popolnoma nedolžen, še najmanj pa Strojanovi. A od danes naprej me plat slovenskih sosedov niti malo ne zanima več, še več, imenoval jih bom tako, kot jim gre: DRHAL! Verjetno boste s pomočjo vlade dosegli popolno zmago. Znebili se boste Strojanovih. Čestitam! Toda vaša zmaga bo tudi vaš popolni etični poraz, ki vas bo, iskreno upam, kljuval tudi dolga leta za tem, ko bo še zadnje ostanke romskega naselja preraslo grmovje. A ste ljudje, vas sprašuje Drnovšek. Niste.
Ozadje (zlasti priporočam ogled videa). Vse čestitke Drnovšku. Izjemno dejanje.
Čebulj ob dnevu samostojnosti
| 23. december 2006 | Slovenija | jaka
Slučajno sem imel prižgan TV, ko se je začela proslava ob včerajšnjem državnem prazniku, katerega ime vedno pozabim. Zanimalo me je, kdo kje sedi, če je Urška prišla skupaj z JJem in sem za nekaj časa obsedel. JJja ni bilo na proslavi, slavnostni govorec pa je bil predsednik Ustavnega sodišča Janez Čebulj. Gospod Čebulj ni bil pogosto pod žarometi, zato se ne spomnim njegovih mnenj, člankov. S svojim govorom pa me je zelo presenetil.
V temačnih časih, ko preseljujemo ljudi in povprek omejujemo človekove pravice, je v Cankarjevem domu zbrani politični eliti priredil izvrstno predavanje o človekovih pravicah in omejevanju le-teh. Definitivno prave besede na pravem mestu in ob pravem času. Upam le, da so jih zbrani možganski orjaki uspeli razumeti. Vse čestitke predsedniku Čebulju za pogum.
Govor (.pdf) pa priporočam v branje tudi vsem ostalim. Pa še zaključek sodnika Čebulja:
In če se za konec vrnem v tisto prevratno leto, v leto revolta in se vprašam, zakaj pa so človekove pravice tako dragocene in zakaj izgubljati o njih toliko besed? Predsednik III. Senata ESČP dr. Boštjan M. Zupančič je v eseju z naslovom O spoštovanju zapisal: “Revolt je ne-spoštovanje. Če naj ima smisel, mora temeljiti na spoštovanju – do nečesa drugega.” Morda lahko k temu dodam misel: kaj niso ta nekaj drugega človekove pravice, ki niso samo naše, so tudi nad nami, če jih enako kot sebi priznavamo drugim; med njimi tudi tisto, ki govori o pravici do dostojanstva – ne le svojega, tudi drugih. Za spoštovanje človeka in za njegovo dostojanstvo gre torej. Zanju sem glasoval na plebiscitu pred šestnajstimi leti. Prepričan sem, da tudi vi.
Po lestvici gor, po lestvici dol
| 22. december 2006 | Slovenija | Jure
Norec je, kdor ovira vlado Janeza Janše na revolucionarni poti v “sproščeno” Slovenijo. Najprej so prepih začutili tisti na vrhu, razni nesproščeni direktorji in visoki državni uradniki. Morali so narediti prostor novim, tistim, ki jim je “sproščena” Slovenija nenadoma ponudila priložnost za neverjetni karierni skok, od nižjega menedžerja iz Jelovice, tridesetletnikov, ki sedaj delajo elektriko, do direktorja marginalnega tednika, ki danes vodi največji časopis v državi.
Kasneje so spremembe začutili tudi malo nižje. Odšli so premalo izobraženi uredniki in nesproščeni novinarji. Prišel je čas za slovensko novinarsko smetano iz Maga in Slovenskih novic. Rezultati so tukaj. Med komentarji iz Dela o primeru Strojan in tistimi, ki jih pišejo strankarski pisuni v Demokraciji, ni nobene razlike več. Oboji so simpatično sproščeni.
In ravno pri primeru Strojan so novi časi prišli tudi do najnižjega sloja v tej državi. Po katastrofalni začetni “prostovoljni” preselitvi, ki bi jo lahko na nek način zagrešila vsaka vlada v trenutkih populistične slabosti, je Janševa malo kasneje pokazala svoj pravi, cinični obraz. Ko se je ujela v lastno zanko in spoznala, da je vsaka vas lahko “ambrus”, je začela reševati samo in izključno lastno politično kožo. Potek dogodkov pove vse: Strojanove namestijo v Postojni. Nekaj časa gre vladi vse po načrtu; Strojanovi upajo, so poslušni, verjamejo. Z vsakim dnem je slednjega manj. Radi bi šli domov, imajo dovolj. Rešitev se hitro najde: inovativna uporaba 39. člena o policiji, s katerim moškim članom družine policija preprečuje vrnitev. Ko se za pot domov odločijo ženske in otroci, nastane zoprna situacija. Malo smešno bi bilo trditi, da ti predstavljajo nevarnost. Za slovensko birokratsko pamet večji ovir vseeno ni, saj dobi črno na belem, da so Strojanovi v Postojni. V naravnost kafkovski maniri papir preseže dejstva na terenu in državni aparat izvede tisto, kar je bilo že ves čas v načrtu, kar je zahtevalo preselitev v Postojno in omejitev svobode gibanja za nekatere Strojanove: inšpekcija, ta zgled “promptnosti”, ki se duši v nerešenih primerih, par dni pred božičnimi prazniki podre nelegalne objekte. Ko ostanejo ruševine, lahko prej izredno nevarni moški ponovno obiščejo bližnje. 39. člen izgine. Načrt je seveda zvit: postaviti Strojanove pred izvršeno dejstvo, jim zbiti pogajalsko pozicijo, jih postaviti položaj, ko bodo bolj pripravljeni, da sprejmejo “velikodušno” vladno ponudbo. Idealno bi bilo seveda, če bi takoj sprejeli “začasno” rešitev. Stvar bi potihnila, mediji bi se utrudili, se preusmerili drugam, vlada pa bi lahko problematiko Strojanovih “reševala” po svoje. Strojanovi, ki nimajo več kam, bi ji bili dobesedno izročeni na milost in nemilost. Genialno!
Takšno ravnanje vlade nas mora upravičeno skrbeti, saj je očitno, da ga ne vodi želja, da pomaga državljanom, ampak da te državljane postavi pa “pravo mesto”, da jih, po potrebi, tudi prelisiči. Te vlade ne zanima pravična rešitev problema, še manj, ne zanima je niti pravno korektna rešitev. Zanima jo le in edino, kako se problema izogniti s čim manj politične škode, hrupa, “nesproščenosti”. Morda je čas, da nas začne to vsaj malo skrbeti.
links for 2006-12-22
| 22. december 2006 | Zanimive povezave | Jure
Hedge skladi: Stranpoti pogoltnih vlagateljev
| 22. december 2006 | Razno | shotokan
Na Libertarcu sem pravkar prebral zanimivo debato o regulaciji hedge skladov. Libertarna srenja, če je seveda verjeti nekaterim piscem, medse šteje tudi nadpovprečno uspešne upravljalce premoženja in posameznike z večletnimi izkušnjami v hedge skladih, zato ni presenetljivo, da slednji do regulacije zavzemajo dokaj sovražno stališče (after all, it’s other people’s money).
Razlog za takšno živčno reakcijo igralcev na trgu so lahko po mojem mnenju le prizadevanja regulatorjev, da bi osvetlili delovanje hedge skladov. To je vsekakor legitimno: hedge skladi in njihove strategije so zavite v skrivnost - t.j. niso ali pa so zelo nekoherentno regulirani -, regulatorji pa zato ostajajo brez potrebnih podatkov, ki bi jim omogočili oceno tveganja in vpliva hedge skladov na stabilnost finančnega sistema. Če bi bili hedge skladi nekakšna minorna finančna storitev za bogataše, bi regulatorji še lahko pogledali stran, vendar pa hedge skladi postajajo vse pomembnejši igralec na finančnih trgih:
In 1990, according to estimates by Hedge Fund Research (HFR), a data provider, there were just 610 funds controlling some $39 billion of assets. By 2000 there were 3,873 funds with $490 billion. The latest estimate is over 9,000 funds, with $1.3 trillion at their disposal.Vir
(za primerjavo: “The combined assets of the nation’s mutual funds increased by $286.6 billion, or 2.9 percent, to $10.013 trillion in October. Vir)
Seveda se lahko hedge skladi tudi zadolžujejo in investicijske banke so več kot srečne, če lahko posodijo kakšen milijonček ali dva alpha dedcem, ki leto za letom ustvarjajo donose, o katerih lahko drugi skladi samo sanjajo. Ampak zadolževanje pomeni, da imajo hedge skladi v upravljanju več sredstev, kot izkazujejo zgoraj navedeni podatki. Ali so zadolženi (leveraged) s pet-, šest, ali 15-kratnikom njihovega premoženja, ni znano - konec koncev regulatorji v to nimajo pogleda, kakor npr. v zavarovalništvu ali bančništvu.
Sistemsko tveganje, ki ga kompleksno trgovanje z zapletenimi derivati predstavlja za finančni sistem, je zato skoraj nemogoče oceniti. To predstavlja izziv za regulatorje, kakor je izpostavil predsednik newyorškega Feda (newyorškega, najpomembnejšega sektorja ameriške centralne banke, ki je zadolžen tudi za Wall Street) Timothy Geithner:
The changes in credit markets that have accompanied the latest wave of innovation in derivatives and the large role played by leveraged financial institutions in those markets may exacerbate some of the traditional sources of challenges in financial markets. And they present new challenges for the framework of incentives and constraints that central banks and supervisors set for financial institutions.
Virtually all types of credit markets suffer from informational problems—consider the challenge faced by a bank in assessing the risk associated with lending to a small unrated company. But the complexity of new financial products, the rapidity with which positions can change, and the lack of a long time series of historical relationships seems likely to enhance these problems for leveraged institutions operating in new markets such as credit derivatives. Vir
Do sedaj še nisem videl nobene konkretne ocene stroškov za ukrepe, ki so jih ali jih nameravaju uvesti najpomembnejši regulatorji, ameriška SEC in britanska FSA. Pavšalnih ocen čez palec predvsem na blogih liberalne usmeritve ne manjka, lokalni libertarni skrajnež Tomaž Štih pa je ob omembi novih regulativnih ukrepov celo doživel epileptični napad ter začel psovati in pljuvati po korporativistični zaroti neosocialističnih političnih elit.
Če pustimo takšne blodnje ob strani, nam bo interes politike na obeh straneh Atlantika za regulacijo hedge skladov bolj jasen ob naslednjem podatku:
Globally, a third of the pension funds surveyed (33%) invest in funds of hedge funds. Even though many of their expectations are not currently being met, the survey found that 54% intend to increase their allocations to hedge funds within the next two years. The greatest increase is likely to be in the US and Canada, at 62%, compared to 45% in Europe and 42% in Australia and New Zealand. Vir
Politiki so, hvala bogu, odgovorni volilcem in pokojninski skladi so tisti, kjer ima denar naloženih veliko ljudi, ki pa se ne morejo pohvaliti z jahtami in razkošnimi vilami. Pokojninski skladi so se v hedge sklade preusmerili potem, ko so se opekli v tehnološkem borznem boomu leta 2000, saj so alpha dedci vabili z visokimi donosi, sofisticiranimi strategijami in še bolj sofisticiranim trženjem samih sebe kot prvoborcev pogumnega novega kapitalizma. Mediji so jim šli na roko, aynrandovski superstarji pa se tudi niso branili priliva svežega denarja - še tako bogat vlagatelj se ne more meriti s srednje velikim pokojninskim skladom.
Seveda se lahko tudi v svetu hedge skladov stvari spremenijo, še posebej če se gredo špekulacije, namesto da bi ubirali t.i. market-neutral strategije. Lep primer zato je sklad Amaranth, ki je stavil na zviševanje cen zemeljskega plina, vendar - glej ga zlomka! - hurikanov, ki bi razrušili naftne vrtine v Mehiškemu zalivu ni bilo od nikoder. Še več, vreme je bilo zelo blago - škoda le, da se je pooblačilo upokojencem iz San Diega:
Hedge-fund manager Amaranth Investors collapsed in September, costing the county pension fund at least $105 million of its $175 million investment, plus $59 million in undistributed earnings and $1 million or so in management fees. Vir
Skrbi zakonodajalcev in regulatorjev so torej ob takšnih dogodkih razumljive, še posebej če upoštevamo dejstvo, da so hedge skladi vse bolj popularni pri upravljalcih pokojninskih skladov, ki pa verjetno niso posvečeni v vse skrivnosti kabale strategij hedge skladov in so tako nezmožni oceniti izpostavljenost svojih naložb tveganju. Iz tega vidika je potem tudi težko pričakovati, da bodo lahko pokojninski skladi obrzdali svoje manjše (in mlajše) brate. But, as Beavis said, the halycon days of quants are over (thank God!):
Vse manjši donosi in vse večja koncentracija kažejo na to, da je industrija hedge skladov dozorela, s polnoletnostjo pa bo morala prevzeti tudi nekatere nove obveznosti, npr. breme regulacije.
Loading ...
