Arhiv November 2006
Pokop pravne države se nadaljuje
| 16. November 2006 | | jaka
Sem mislil, da ceste lahko blokirajo samo tovornjakarji in kmetje, danes pa vidim, da se policija isto ne zgane, če kleni dalejnci vzamejo pravico v svoje roke.
Slike pa na blogu Mladininega foto urednika Boruta Peterlina. Me res zanima, kako bi policisti poklepetali z mano, če bi blokiral cesto?
links for 2006-11-15
| 15. November 2006 | | Jure
Kako se soočiti s podnebnimi spremembami?
| 15. November 2006 | | shotokan
V svojem prejšnjem članku sem pisal o različnih načinih, ki se jih EU poslužuje za zmanjševanje izpustov CO2 v ozračje. Pri tem velja poudariti, da cost-benefit analize različnih regulativnih ukrepov - trgovanje z izpusti, obdavčenje, administrativno omejevanje - ne dajejo enoznačnega odgovora na to, kaj je z ekonomskega vidika najboljši način. Vendar pa je debata širša. Kot poudarjajo “racionalisti”, so skrbi zaradi segrevanja ozračja pretirane, dokazi za to, da k temu prispevajo izpusti CO2, pa neprepričljivi. Kljub temu le redki gredo tako daleč, da bi zanikali človeški vpliv na podnebne spremembe - razprave potekajo o obsegu slednjih, njihovih stroških in izbiri načinov za soočanje z njimi.
Ker gre za pomembno ekonomsko-politično vprašanje, so tudi tukaj frontne črte jasno zarisane. Na eni strani so tisti, ki jih podpira naftna industrija in ki v nevarnostih globalnega segrevanja vidijo predvsem konstrukt paničnih okoljevarstvenikov. Drugi, kamor spadajo nekateri ugledni znanstveniki in politiki, se pilijo v oblikovanju katastrofičnih scenarijev, kamor po mojem mnenju spada tudi nedavno objavljeno Sternovo poročilo.
Bjorn Lomborg, znani dvomljivec in kontraš, ter nekdanji britanski finančni minister Nigel Lawson sta objavila kritiki Sternovega poročila, ki njegove ugotovitve postavljata pod vprašaj. Kljub temu pa velja poudariti, da tudi njuni kritiki ne dosegata tiste ravni znanstvene gotovosti, pomanjkanje katere očitata Sternu.
Dejstvo je namreč, da klimatska znanost ne more postreči z enoznačnim odgovorom na to, kaj so realni stroški segrevanja in kako se z njimi ekonomsko učinkovito soočiti. Različni predlogi so funkcija različnih politično-ekonomskih interesov - pri tem je mogoče opaziti, da so si nekateri že nadeli značke neuklonljivih racionalistov in myth-busterjev, drugi pa se inscenirajo kot uporniki proti korporativnim interesom. Blebetanje, ki smo ga deležni od obojih, presega vse meje dobrega okusa …
Zune? DOA
| 14. November 2006 | | Jure
Zune na CNN. Bodite pozorni na voditeljico. Ouch, to boli.
V Iraku ugrabili 150 ljudi… na enkrat!
| 14. November 2006 | | Jure
Ko realnost presega domišljijo. V iraškem ministrstvu za izobraževanje so neznanci v policijskih uniformah na enkrat ugrabili 150(!) ljudi. Ugrabitev je trajala samo 20 minut, med ugrabljenimi pa so zaposleni in obiskovalci. Ni kaj, Iračani so ugrabitve spremenili v sodobno, visoko učinkovito industrijo, kjer lahko govorimo že o ekonomijah obsega.
Veselica se pričenja
| 14. November 2006 | | Jure
Pričakovano…
V pogovoru za 24ur.com nam je župan Ivančne Gorice Ivan Lampret potrdil, da se je zvečer zbralo okoli 300 krajanov, ki so izrazili ostro nasprotovanje proti priselitvi ambruških Romov v njihov kraj. Krajani menijo, da lokacija, ki si jo je izbrala družina Strojan nikakor ni primerna za bivanje, saj nima urejenih minimalnih življenjskih standardov. Moti pa jih tudi, da je lokacija v bližini njihovih hiš. Če se bodo Strojanovi naselili na izbrano lokacijo, bodo krajani nastopili še bolj ostro, je povedal Lampret. Vir.
Dražji letalski poleti kot balzam za okolje?
| 13. November 2006 | | shotokan
Ena izmed idej, ki bodo v prihodnjih nekaj mesecih prav gotovo v središču pozornosti tistih, ki se ukvarjajo z EU, je prav gotovo predlog Evropske komisije, da bi letalske družbe vključili v evropski sistem trgovanja z dovolilnicami za izpust CO2 (ETS). Čeprav se je Komisija s problemom letalskih izpustov CO2 začela ukvarjati že pred dobrim letom, pa nedavne izjave evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa kažejo na to, da je Bruselj trenutno v regulativni ofenzivi na področju okoljske politike - račun za to bomo seveda plačali potrošniki, pri čemer nam evrokrati obljubljajo, da se bodo povratne vozovnice podražile za največ devet evrov. Pomirjujoče, v nasprotju z libertarnimi genialci namreč raje malce več plačam tudi za no-frills, kot pa da se čez nekaj let sončim na jadranski plaži pred Kobaridom.
S strožjo regulativo emisij CO2 se bo morala soočiti tudi avtomobilska industrija, ki se - kako čudno - v odsotnosti zavezujočih ukrepov prav nič ne trudi izpolniti zavez, ki jih je prostovoljno sprejela, da bi se izognila težki pesti Bruslja. Odziv industrije je razumljiv, pri čemer velja opozoriti na naslednji zanimiv predlog, ko avtomobilci govorijo o celovitejšemu pristopu do problema avtomobilskih emisij CO2:
Such an integrated or comprehensive approach involves, amongst others: adjusting infrastructure,
increasing availability of alternative fuels, influencing driver behaviour and continuing research and
development of vehicle technologies. Essential in an Integrated Approach is a harmonised and firmly
CO2-related taxation of cars and alternative fuels to support demand for fuel-efficient solutions.
Debata o tem, kaj je najboljši način za zajemanje/obračunavanje eksternalij, ki nastajajo v transportu, sicer še poteka. Davki, trgovanje z emisijami, regulativno določanje najvišjih še dovoljenih izpustov - kaj pokaže cost-benefit analiza in, kar je še pomembneje, kako jo učinkovito opraviti v pogojih, ko znanstvena preverljivost ne more biti vodilo za ukrepanje? Kot je razvidno iz zgoraj omenjane evropske zakonodaje, so v EU - torej tudi v Sloveniji - v uporabi vsi trije načini: trgovanje z emisijami, njihovo regulativno omejevanje pa tudi obdavčevanje energentov.
Kakorkoli že: le najbolj doktrinarni zadrteži danes dvomijo, da trg svoje vloge najučinkovitejšega vodila za ukrepanje v primeru globalnega segrevanja in onesnaževanja ne opravlja dobro. Čas je, da se ta razprava iz slaboumnih kritiziranj dejstev o segrevanju ozračja preseli v vode racionalnega ekonomsko-političnega diskurza. Pigou Club harvardskega profesorja Grega Mankiwa predstavlja dobro začetno točko za takšno razpravo, prav tako tudi progresivnejši pogled na vprašanje znanstvene gotovosti, ki naj bi morala po mnenju dogmatikov predstavljati edino vodilo za akcijo. Kot kaže previdnostno načelo, so takšni razsvetljenski anahronizmi v današnjem času preživeti.
links for 2006-11-13
| 13. November 2006 | | Jure
Kakšni starši, takšno dete ali gasilsko društvo Slovenija ima nov logotip
| 10. November 2006 | | Jure
Neverjetno. Slogan ni biser a v primerjavi s tem odurnim logotipom je skoraj sprejemljiv. Komisijo in avtorje zažgati na grmadi!!! V poduk in svarilo.
Avtor z željo, da se stilsko in pomensko uskladijo slogan, logotip in himna, komisiji predlaga zamenjavo slednje z naslednjim besedilom:
Brizgalna brizga
Ej lubca moja nocoj pridem po te
te ukradem mami in odpeljem te
nekam na lepše, na sok al` sladoled
oh, kako bo lep ta svet
O ne ne ljubček tako pa to ne gre
meni že drugi je prižgal srce
mi moj gasilec že na pomoč hiti
da požar v meni pogasi
Ti sploh ne veš kaj zamujaš …
Zaman se trudiš, premalo mi ponujaš …
REFREN
Izbrala si bom fanta “tizga ta velizga”
saj brizgalna ta njegova res najlepše brizga
izbrala si bom fanta “tizga ta velizga”
tudi meni je lepo, ko tako zavriska
Ej lubca moja ti vedno sama boš
saj noč in dan kliče ga dolžnost
grom in strela njegov sta drugi dom
tebe zanemarjal bo
O ne ne ljubček to pa sploh ni res
vsako soboto odpelje me na ples
mašina rdeča v soncu se blešči
on za varnost poskrbi
Ti sploh ne veš kaj zamujaš
Zaman se trudiš, premalo mi ponujaš …
REFREN
Spremljava: Lojze na orglicah.
Je Perič nedolžen?
| 10. November 2006 | | had
Še pomnite sojenja Ivanu Periču, ki je bil obsojen na 30 letno zaporno kazen? Odvetnik Peter Čeferin se je pritožil na obsodbo, sodni senat vrhovnega sodišča pa je zavrnil pritožbo in sodba je s tem postala pravnomočna.
Jutarnji.hr pa je objavil članek Obitelj u Rovinju likvidirao plaćenik, kjer je opisana drugačna zgodba. Namreč kriminalec Krsta Stanišić, državljan Črne Gore je sam priznal trojni umor, ki ga je leta 2002 izvedel v Rovinju.
Spremeni to zgodbo ki jo je povedal Ivan Perič? Je govoril resnico? Je z našim sodstvom kaj narobe?
Loading ...
