Arhiv november 2006
Komentarji pod objavo Leva scena…
| 4. november 2006 | Razno | Jure
Opazil sem, da je pod objavo Leva scena nekaj narobe s komentarji, saj izginjajo v neznano. Nimam pojma, kje je problem. Se opravičujem vsem.
Updejt: sedaj vse dela normalno.
Leva scena - JAVNI POZIV K AKCIJI!
| 2. november 2006 | Razno | Jure
Slovenska blogerska scena je do sedaj prinesla kar nekaj zanimivih blogov leve politične usmeritve. Opažam pa, da smo preveč razdrobljeni, zaprti v svoje male vrtove, za ozke meje lastnih blogov. Že pred časom sem pozval bralce, da tudi sami sodelujejo pri ustvarjanju tega bloga. Razen enega, dveh odzivov ni bilo. Glede na komentarje nekaterih, ki spremljajo ta blog, sem pričakoval več, precej več.
Kaj bi želel narediti? Spletni medij, ki bi bil relevanten spremljevalec političnega dogajanja, ki bi se lahko kosal z “velikimi” klasičnimi mediji, ki bi (so)oblikoval politično debato. Raziskave kažejo, da ima dostop do spleta skoraj 900.000 prebivalcev Slovenije. Bodimo pošteni, poglejmo statistiko svojih blogov in si priznajmo: vpliv posameznih blogov je mizeren, zanemarljiv, nepomemben. Čeprav se nam zdi krasno, ko se nam obisk poveča za par odstotkov, je to še vedno le kaplja v izredno velikem morju. Vsi skupaj ne premoremo obiska, ki je za “slavne” ala Jonas povsem običajen. Kričanje v prazno, saj nas nihče ne sliši.
Poskusimo skupaj. Lahko na Drugem domu, lahko kje druge, lahko naredimo popolnoma novo stran, portal. Vse rešitve so odprte, će je le volja za sodelovanje. Dajmo spremeniti skoraj nepomembni hobby v nekaj, kaj bo oblikovali slovenski splet, javno mnenje in prihodnost Slovenije. Skupaj oblikujmo dober portal, prispevajmo vsebine, razvijmo trženjske akcije… Sprejmete izziv? jaka? jaKa? Sproščena Slovenija? Medijski watch dog? Jin? Pozicija - Ženska? Nočna beležnica? Zofijini ljubimci? …………………….
Dajmo!
Lojze za predsednika
| 2. november 2006 | Slovenija | Jure
Med današnjimi vestmi najdemo, poleg obče navdušenosti nad novo izvoljenko predsednika vlade (drznem si napovedati, da bo šla priljubljenost JJ vsaj za nekaj točk navzgor), tudi napoved Lojzeta Peterleta, da bo kandidiral za predsednika države. Ni kaj, začel je hitro, zato bodo tokrat izgovori o prekratki volilni kampanji, ki so se pojavljali pri Arharjevi županski kandidaturi (očitno ni več v igri za predsednika, ali?), tokrat odpadli. Lojze je svojo evroposlansko kariero na polju popularnosti verjetno najbolje unovčil. Tako Pahorju kot Kacinu je verjetno prej v breme, Lojzeta pa je ponovno potegnila med zanimiv kader.
Čeprav mi je malenkostno manj nevšečen kot drugi desni jurišniki, Peterle mojega glasu ne bo videl. Položaj predsednika države je predvsem simbolen četudi morda to ob Drnovškovi hiperaktivnosti ni videti. Zato je kakršnokoli razpletanje o programih, ciljih in podobnem odveč, ker predsednik tukaj nima kaj dosti iskati. Predsedniška tekma je tekma osebnosti, vrednot in populizma. Peterletov problem gre zato iskati predvsem tukaj: preveč domačijski, provincialen, ruralen, farški, pobožnjakarski… Če k temu pridamo še stranko NSi z mentaliteto bog-domovina-družina, je popolnoma neprebavljiv. Z veseljem bom izbral drugega kandidata.
links for 2006-11-02
| 2. november 2006 | Zanimive povezave | Jure
Smer? Grosuplje
| 2. november 2006 | Slovenija | Jure
Blogerska scena se trenutno povsem pričakovano precej ukvarja s trenutno aktualno “romsko problematiko”. Sam nimam kaj posebnega dodati, saj je iz “varne” Ljubljane preveč lagodno pametovati in iskati rešitve. Preprosto nimam pojma, kdo je kaj naredil in zagrešil. Jasno pa je, da so vse dosedanje vlade na tem področju bile neuspešne, saj se položaj iz leta v leto slabša. Prišli smo do točke, ko so stvari tako naelektrene, da se je vlada odločila za preselitev (baje začasno, čeprav nihče ni povedal kako naprej). Tovrstno ukrepanje je seveda sporno; govorjenje o koncu pravne države je tukaj povsem na mestu.
Kako naprej? Ne vem. Tudi vlada s predsednikom vlade, ki prihaja iz Grosuplja, kjer še zdaj nimajo romskega svetnika, in ki je sodeloval na kontroverznih protiromskih demonstracijah, mi ne zbuja upanja, da je sobivanje na dosegu. Še več: večinsko prebivalstvo verjetno še nikoli prej ni imelo v vladnih prostorih bolj naklonjenih poslušalcev. In naj me vrag, če tega nekdo ni vključil v kalkulacije.
Piramida
| 1. november 2006 | Slovenija | Jure
Oddaja Trenja, s katerimi popovci postrežejo slovenske odjemalce vsak četrtek, so eden izmed gnojnih turov na telesu slovenske televizijske produkcije. Histerični, slabo artikuliran voditelj, zabasanost z reklamami, senzacionalizem, obupen izbor gostov… Skratka - težko prebavljivo. A POP TV ima izgovor - so zasebna televizija, ki pač dela tisto, kar prinaša denar. Na žalost RTV SLO nima nobenega izgovora, da je na program vrgla močno oglaševano a neverjetno abotno Piramido.
Pa začnimo pri edini stvari, ki v tej kakofoniji funkcionira: vsa čast voditeljici, da se v tistem natempiranem kaosu vsaj približno znajde. Včerajšnji gostje se niso. Ni jim bilo jasno, ali naj stojijo ali sedijo (zakaj so že potrebne tiste klopi?), kdaj lahko replicirajo, kako dolgo lahko govorijo… Enako se je verjetno godilo tudi večini gledalcev, z mano vred.
Scena. Piramida. Zakaj že? Aja, oddaja se tako imenuje. Zakaj že? In zakaj že rezultate nosi poštar? Aja, da lahko servirajo par trefaltovskih vicev na prvo žogo - druge povezave jaz ne najdem.
V eni oddaji obdelajo štiri teme. Tokrat so bili na programu Romi (valda), po vojni pobiti, Popovičev izpad nad novinarko in resničnostni šovi. Vsaj tri relevantne in pomembne teme, ki pa jih Piramida zreducira na rafalno tekmovanje v retoriki. Dajmo, dajmo…hitro, hitro, gremo, gremo… In že vmes malo pojemo, Lojze igra na orglice, poštar prinese rezultate… Veliko dogajanja za nič. Vsebinska vrednost: 0, nula, zero, ništa, nada…
Gostje. KOGA v tej državi v resnici zanima, kaj ima Rebeka Dremelj povedati o Romih, novinarjih in domobrancih? In zakaj je to potem na nacionalki?
Seveda obstaja tudi televoting. Kličete lahko neomejeno. Končna nagrada? 150.000 SIT. Mizerija huda. V prejšnji oddaji so imeli 30.000 klicev. Srečni dobitnik pa ne dobi samo tolarjev, ampak tudi televizijsko ekipo direkt na dom, v dnevno sobo. “A ste veseli, da ste zadeli, kaj? Kako boste porabili ta denar?…” Za 150.000 SIT nacionalki prodate svojo zasebnost. Poceni, ni kaj. Hecno, če se v isti oddaji zgražajo nad resničnostnimi šovi, v katerih se ljudje za slavo ali denar odpovedo zasebnosti.
Včeraj je v tej piramidalni dirki zmagal Lojze Peterle. Nič čudnega: malo je igral na orglice, povedal par štosev, šarmiral in leporečil… ter pri televotingu potolkel konkurentki skoraj z jankovićevim naskokom. Pove veliko, vse.
Draga nacionalka, prosim, da to grdo in neumno dete infotajmenta čim prej utopiš, podebiljenje pa prepustiš zasebni konkurenci. Tarčo vam uspe sproducirati dvakrat na mesec, ta luft pa bo na programu kar vsak teden? Prioritete so tukaj povsem napačne.





