Arhiv September 2006
Moj načrt reševanja odnosov s Hrvaško
| 14. September 2006 | | Jure
Sledi opis utopičnega načrta za reševanje slovenskih odnosov s Hrvaško.
Prvič: takojšnja odslovitev ministra Rupla. Dim je že neštetokrat dokazal, da je popolnoma nesposoben zunanji minister brez omembe vrednega zunanjepolitičnega uspeha v dolgih letih gretja ministrskega stolčka po osamosvojitvi. V kolikor je bil koristen v času osamosvajanja, ko smo potrebovali diplomatski buldožer, ki se je požvižgal na diplomatsko oliko, pravila in celo običajni bonton, danes tak tip posameznika, ki gradi na horukarstvu, gromovništvu in iskanju priložnosti za sončenje pred kamerami, ni več primeren. Priznajmo si že enkrat, da je Rupel kot zunanji minister huda napaka, saj v vseh letih ministrovanja ni rešil niti enega problema, vsi uspehi slovenske zunanje politike v tem času pa so rezultat drugih - ali Potočnika pri vključevanju v EU ali Drnovška pri sporazumu Drnovšek-Račan. Vključevanje v NATO ne šteje, ker bi lahko nakupe orožja obljubila ministrova tajnica, tudi elektronska.
Drugič: koalicijska prepoved prvakom Ljudske stranke, da se izrekajo o odnosih s Hrvaško. Slednje velja zlasti za Podobnika in njegovo falango branilcev svete slovenske zemlje. Cirkusantsko prevračanje ob meji razen zabavne vrednosti nima druge koristi. Čas bi že bil, da volivci to populistično politiko, ki v pomanjkanju resne volilne platforme, gradi na takšnih anekdotičnih pripetljajih na prihodnjih volitvah tudi ustrezno nadgradijo. V kolikor jim zunanjepolitična burka SLS ne bo dovolj, priporočam še pogled na notorično nesposobno kmetijsko ministrico, ki bi ji še vodenje kmetijske zadruge v Spodnjem Kašlju delalo hude probleme, ta vlada pa revo pošilja celo v Bruselj.
Tretjič: takojšnje prenehanje tožarjenja v Bruselj. To je predvsem neučinkovito, pri naših sosedih pa vzbuja občutek, da jih lepo preprosto izsiljujemo. To ne pomeni, da Slovenija a priori hrvaških evropskih aspiracij ne more uporabiti pri reševanju medsosedskih odnosov, a takšno ravnanje mora biti zmerno, predvsem pa daleč od oči javnosti. Naj se šušlja po diplomatskih kanalih, javno pa se mora takšno ravnanje vedno najbolj ogorčeno zanikati.
Četrtič: sklenitev tehničnega sporazuma, ki bo začasno uredil režim na vseh spornih ozemljih brez prejudiciranja kasnejše dejanske meje.
Petič: Slovence na morje, Hrvate na smučišča.
Šestič: ker je zgornji scenarij v resnici samo zbirka lepih želj, predlagam slovenski in hrvaški javnosti, da poseže po apaurinih. Lekovih ali Plivinih, ni pomembno. Življenje bo lažje.
Mami, Hrvoje pa mi nagaja!
| 14. September 2006 | | Jure
Paglavca, dajta mir, pravi mati Evropa.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je visokemu predstavniku EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierju Solani in evropskemu komisarju za širitev Olliju Rehnu poslal pismo, v katerem ju je obvestil o dogajanju na Hotizi. Vir
Repriza
| 14. September 2006 | | Jure
Spet ti inšpektorji…
U.N. inspectors investigating Iran’s nuclear program angrily complained to the Bush administration and to a Republican congressman yesterday about a recent House committee report on Iran’s capabilities, calling parts of the document “outrageous and dishonest” and offering evidence to refute its central claims.
…Yesterday’s letter, a copy of which was provided to The Washington Post, was the first time the IAEA has publicly disputed U.S. allegations about its Iran investigation. The agency noted five major errors in the committee’s 29-page report, which said Iran’s nuclear capabilities are more advanced than either the IAEA or U.S. intelligence has shown… Več
Čas za ukrepanje se izteka
| 14. September 2006 | | Jure
A leading U.S. climate researcher said on Wednesday the world has a 10-year window of opportunity to take decisive action on global warming and avert a weather catastrophe.NASA scientist James Hansen, widely considered the doyen of American climate researchers, said governments must adopt an alternative scenario to keep carbon dioxide emission growth in check and limit the increase in global temperatures to 1 degree Celsius (1.8 degrees Fahrenheit). Vir
Drni o vladi, vlada o Drniju
| 14. September 2006 | | Jure
Vlada in Drnovšek streljata iz vseh topov. Če se je na začetku delovanja te vlade zdelo, da bo sobivanje mirno, so se odnosi do danes izredno zaostrili. Drnovšek redno (ko ne širi pozitivne zavesti) udarja po vladi, vlada redno udari nazaj. Iz desnih krogov in uravnoteženih medijev je čutiti, da se odnos do Drnovška, ki jim je bil pred časi med vsemi politiki levice še najbolj ljub, hitro spreminja. Delo, Družina, Demokracija in Mag ter druga provladna trobila so smer že zamenjala.
Drni ima danes dva obraza; novega, newagerskega, ki širi pozitivno zavest, in tistega starega, iz katerega veje prekaljen politični maček, ki se ga spomnimo iz njegovih premierskih časov. Slednji mi je seveda mnogo ljubši, saj redno zabije žebljico na glavico. Le kdo bi lahko oporekal njegovi ugotovitvi, da vladi Slovenije in Hrvaške nista sposobni rešiti ničesar, niti manjših problemov ne? Upam, da je vsem jasno, da dokler imamo za zunanjega ministra gospoda Rupla, težav s Hrvaško ne bo konec. Dimsi tega preprosto ni sposoben, njegov porazni “ugled” na Hrvaškem pa že avtomatsko preprečuje vsakršno možnost sporazuma. Rupel je v naši južni sosedi že nekaj časa najbolj osovražen slovenski politik in verjetno ni hrvaškega politika, ki bi se z njim upal trgovati.
Vlada Drniju seveda ni ostala dolžna. Udarila je nazaj. V tej luči je potrebno gledati tudi finančne težave Urada predsednika republike, ki je zaprosil za 50 milijonov več denarja. Vlada se dela gluho in predsedniku svetuje varčevanje. Kakšen cirkus, če vemo kako so rasli stroški urada predsednika vlade! Čeprav 50 milijonov za posameznike seveda ni malo denarja, je za vlado, ki upravlja z milijardnim proračunom, kaplja v morje. Hej, če si lahko minister za šolstvo privošči ogled košarkarske tekme na Japonskem za 1,5 milijona, če lahko plačamo več sto milijonov za popolnoma nekoristno in neuspešno predsedovanje OVSE-ju, katerega edini namen je bilo obsijati našega ministra z žarometi, potem je teh 50 milijonov prava malenkost.
A če pogledamo vladna trobila, je predsednik republike hud zapravljivec, ki troši in troši in troši… Hja, o smiselnosti nekaterih njegovih poti in pobud je mogoče razpravljati, a… obiskov košarkarskih tekem ni med njimi.
Čehi niso navdušeni nad evri
| 14. September 2006 | | Jure
Očitno bomo Slovenci še kar nekaj časa edini novi člani EU z evri v žepu.
More Czech people oppose the introduction of the euro to their country than support it, according to a fresh survey.
AFP writes that the country’s new finance minister Vlastimil Tlusty on Monday ruled out that his country will next year join the so-called ERM II (Exchange Rate Mechanism II) – an intermediate step before eventual eurozone membership. Vir
Fronta
| 14. September 2006 | | Jure
Direktova naslovnica: Na fronti pri Hotizi Hrvati aretirali dopisnika Direkta. Vsa čast, Požar.
Socialne razlike so dobre
| 13. September 2006 | | Jure
Film, ki po mojem mnenju simbolizira 80. leta, je Oliver Stoneov Wall Street. In moto tistega desetletja? Greed is good! K temu prištejmo še v povprečju obupno glasbo in modo, pa imamo obdobje za strašit otroke. Hvala bogu, 80., tatcherizma, reaganizma in njihovih variacij je konec, prišla so Clintonova “Roaring 90’s”, ko se je za hip zazdelo, da gre svet na bolje. Ob koncu histerije hladne vojne so bila visoka pričakovanja pač razumljiva. A vse se spet obrne. Dobrodošli v sedanjost-preteklost, kjer je nov moto malo spremenjena variacija tistega iz 80.: socialne razlike so dobre!
O čem govorim? Najsi gre za razpravo o reformah, davčni zakonodaji ali blogovske pisarije na “svobodoljubnih” blogih, se vedno znova pojavi takšna pesem: prizadevanje za majhne socialne razlike je nepotrebno, socialne razlike so nekaj povsem naravnega, so rezultat razlik v naprezanjih in sposobnosti posameznikov… Če se je še Ropova vlada hvalila, da so socialne razlike v Sloveniji vse manjše, je danes drugače, saj kaj hitro prileti očitek, da so tovrstne težnje posledica zavisti do bogatih, če celo ne bolj grdih čustev. Toda, a je temu res tako?
Par poskusov odgovorov na to vprašanje lahko najdete tukaj. Pa prijetno branje, zavistneži!
links for 2006-09-13
| 13. September 2006 | | Jure
Fej, slovensko sodstvo
| 13. September 2006 | | Jure
Oprostite, ampak slednjega zapisa v Družini si ni mogoče razlagati drugače kot poziv, da se v sodni veji izvedejo čistke in postavijo “pravi” ljudje, ki bodo izrekali “prave” razsodbe oziroma da “demokratični” ljudje (Brezigarca?) poskrbijo za “resnico”, “pravico” in “krivico”.
Veliko je primerov iz zadnjih let, ko je naše sodstvo pokazalo, da je politično pristransko. Ko so odločali o ovadbi in potem sodili proti nekdanjemu domobrancu Levstiku, so si zelo prizadevali, da bi postopek tekel tako, da bi lahko o Levstiku in domobranstvu v medijih čim večkrat in čim bolj negativno pisali. Ko je bila vložena ovadba proti Mitji Ribičiču, nekdanjemu visokemu oficirju Ozne, ki je vodila povojne pomore, so zavlačevali in sklenili, da ga ne bodo preganjali. Ko so v letih 1995–2005 odločali o dveh izrednih pravnih sredstvih glede obsodbe škofa Rožmana, so se zelo potrudili, da bi škof še naprej ostal hudodelec in temeljni kamen za pristransko boljševistično zgodovino.
Zdaj so na pomembnih položajih v slovenski politiki in pravosodju demokratični ljudje. Krivična sodba škofa Rožmana je lep primer, da pokažejo, da tej državi ni vseeno, kako je z resnico, kako s krivico in kako s pravico.
Da avtor nima ravno razčiščenih pojmov, kaže tudi naslednji izsek:
Ko je tožilec Drobnič zahtevi za obnovo procesa dodal obširni zgodovinski ekspertizi dveh uglednih zgodovinarjev, v katerih je zelo jasno prikazano, v kakšnih okoliščinah je med vojno deloval škof Rožman, so sodniki zapisali, da so to subjektivni pogledi posameznikov.
Mnenje zgodovinarjev=subjektivni pogledi posameznikov.
Loading ...
