Arhiv September 2006
Računalniki - ko se poročita industrijsko-vojaški kompleks in kontrakultura
| 21. September 2006 | | Jure
Zelo zanimiv članek o kulturnih spremembah v odnosu do računalnikov/informacijske tehnologije. Od orodja hladne vojne in birokracije ter državnega nadzora do nepogrešljivega elementa sanj digitalnih generacij.
Only thirty years earlier, computers had been the tools and emblems of the same unfeeling industrial-era social machine whose collapse they now seemed ready to bring about. In the winter of 1964, for instance, students marching for free speech at the University of California at Berkeley feared that America’s political leaders were treating them as if they were bits of abstract data. One after another, they took up blank computer cards, punched them through with new patterns of holes—”FSM” and “STRIKE”—and hung them around their necks. One student even pinned a sign to his chest that parroted the cards’ user instructions: “I am a UC student. Please do not fold, bend, spindle or mutilate me.” For the marchers of the Free Speech Movement, as for many other Americans throughout the 1960s, computers loomed as technologies of dehumanization, of centralized bureaucracy and the rationalization of social life, and, ultimately, of the Vietnam War. Yet, in the 1990s, the same machines that had served as the defining devices of cold-war technocracy emerged as the symbols of its transformation. Two decades after the end of the Vietnam War and the fading of the American counterculture, computers somehow seemed poised to bring to life the countercultural dream of empowered individualism, collaborative community, and spiritual communion. How did the cultural meaning of information technology shift so drastically?
Švedska lekcija
| 21. September 2006 | | Jure
Če sem v eni izmed prejšnjih objav poskušal locirati nekatere dejavnike, ki so pokopali slovensko libertarno revolucijo in potisnili njene akterje na obrobje, bom tokrat predstavil “zgodbo o uspehu”. Slovenski libertarci, ki jih v precejšnji meri označuje konfliktnost, prepričanost v lastno poslanstvo, nesposobnost sklepanja kompromisov in politična naivnost, bi se lahko na marsikaj naučili pri njihovih švedskih vrstnikih. Za leve stranke je Švedska že dolgo model, sedaj je čas, da to postane tudi za libertarce.
Pred dnevi je namreč na švedskih volitvah zmagala desno usmerjena stranka Novi zmerneži (New Moderates), ki jo vodi Fredrik Reinfeldt. Nekateri analitiki so poraz Socialdemokratov pripisali razočaranju Švedov nad “švedskim modelom”, ki ga označujejo predvsem visoki davki in visoka raven socialne države, ob tem pa spregledali, da so se njihovi novi junaki v boju za sveto stvar precej spremenili - šli občutno na levo.
Na volitvah 2002 so namreč nastopili z volilnim programom, ki je temeljil na precej radikalnem zmanjšanju davkov. Sledil je hud poraz po katerem se je stranka preimenovala in vzela na znanje lekcijo blairizma, le da je tokrat šlo za premik iz desne proti levi. Nič več govorjenja o odpravi socialne države, ampak samo o morebitnih izboljšavah. Nič več govorjenja, kako bogati trpijo zaradi visokih davkov, ampak usmeritev na tiste, ki zaslužijo manj.
Volilna zmaga je bila tesna, ostaja pa vprašanje, kako uspešno bo novi ministrski predsednik vztrajal na izvajanju programa, ki so ga potrdili volivci, pri čemer mislim predvsem na akterje, ki bi lahko zahtevali radikalnejše reforme. Gre torej za enak izziv, s katerim se je na začetku srečal Tony Blair, ko je moral utišati/odstraniti levo krilo laburistov.
Kaj bi lahko švedska zgodba prinesla dobrega slovenskim libertarnim revolucionarjem? Mogoče zavedanje, da je danes težko prilesti na oblast, če sediš na skrajnem desnem (ali levem robu) političnega prostora v posamezni državi; da je težko pridobiti podporo za ukinitev tistega, kar velika večina populacije podpira in ceni; da ne gre zamenjati državljanov, ampak program; da reform ne izvajajo v ZDA ali v libertarnem neverlandu, ampak v točno določenem kraju in prostoru s svojimi specifikami; da trdno vztrajanje na sveti resnici, ki jo imaš v posesti le ti, ne prinese zmage, ampak upor.
Mučenje v Iraku danes hujše kot v času Huseina
| 21. September 2006 | | Jure
In koga bodo tokrat posadili na zatožno klop?
Mučenje v Iraku je danes hujše, kot je bilo v času režima Sadama Huseina, je na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice ocenil posebni preiskovalec za primere mučenja pri ZN Manfred Nowak. Več
Arhar spet o plači
| 21. September 2006 | | Jure
Nekatere nič ne izuči. France, na tvojem mestu bi se jaz govorjenju o plači (in silnem žrtvovanju, ker bi bilo treba preživeti ob borni županski žepnini) na daleč izognil.
dr. France Arhar je prepričan, da je v Ljubljani še precej dela in da je mestu potrebno dati zagon. Za kandidaturo se je kljub nižji plači odločil zato, ker se da v mestu še veliko narediti…
Lublana.com
| 21. September 2006 | | Jure
Na tej strani so predstavljeni vsi kandidati za ljubljanskega župana/županjo z življenjepisom in opisom namenov. Na voljo tudi novice o predvolilnem dogajanju. Dobro narejeno, ni kaj.
Drugi dom Blogopolis 1.0
| 20. September 2006 | | Jure
Drugi dom Blogopolis je nova pridobitev na tem blogu, ki je namenjena hitremu pregledu objav najpomembnejših slovenskih, evropskih in ameriških političnih blogerjev. V ta namen trenutno agregira 50 virov RSS/Atom, pri čemer so prikazane samo najnovejše objave. Upam, da je koristno.
Ups
| 20. September 2006 | | Jure
Ugrabljen, poslan v Sirijo, mučen - nedolžen.
A government commission on Monday exonerated a Canadian computer engineer of any ties to terrorism and issued a scathing report that faulted Canada and the United States for his deportation four years ago to Syria, where he was imprisoned and tortured. Več.
Drugi dom Blogopolis
| 20. September 2006 | | Jure
Ideja je zorela že kar nekaj časa, a doslej se je še ustavilo pri realizaciji; včasih ni bilo volje, še pogosteje se je zataknilu pri znanju. No, sedaj sem našel približno zadovoljivo rešitev, ki sicer ni popolna, potrebna dodatnih izboljšav in peglanja, a dovolj dobra, da se ponudi v uporabo. Evo, tukaj je Drugi dom Blogopolis (Beta).
Vse pripombe, želje, komentarje, graje itd… prosim v komentarje. Bom zelo vesel.
P.S. Zaenkrat hudič prav nemarno spremeni barvo teksta. Se bo popravilo. A po preskušanju n pluginov za Wordpress - danes ne gre več.
Skoraj
| 19. September 2006 | | Jure
(c) Franco Juri, Dnevnik 19.9.2006
11. september Benedikta XVI
| 19. September 2006 | | Jure
Tednik Družina postaja moje priljubljeno branje. V zadnji številki Zvone Štrubej komentira Benediktov obisk v Nemčiji. Najprej seveda zariše mednarodne koordinate.
Petinštiridesetletni profesor, ki je dogodke takrat spremljal od blizu, morda še ni slutil, da mu bo Bog naložil težko nalogo, najprej nadškofa v Münchnu, nato verskega cenzorja v Rimu, intelektualnega poštenjaka, ki pa jih je v medijski javnosti kar naprej dobival po glavi, in nazadnje še papeža v časih »tretje svetovne vojne«. Ta sicer ni v oboroženih spopadih, ampak se na skoraj neviden način bije v bitkah kultur in civilizacij.
Berlinski zid je padel, a kmalu zatem je že dobival vidne obrise večji, trdnejši in močnejši zid islamskega fundamentalizma, ki je svet znova razdelil. Nevidni zid sovraštva na eni in na drugi strani, v azijskih državah, a tudi v Evropi in Ameriki, rojeva mučenike, islamske skrajneže in bombne samomorilce, ki pobijajo nedolžne ljudi.
Dobro, da imamo torej Benedikta, kajne?
Zakaj je božja Previdnost izbrala prav njega, nam še ne more biti jasno. Eno pa lahko že rečemo: s svojo karizmo inteligentne poštenosti, preproste dobrotljivosti in kulturne širine je prav to, kar pomeni vloga papeža: pontifeks, graditelj mostov, iskalec sprave, delavec za mir za naš čas.
Kajti, kriza je huda, dragi moji:
… ker je inteligenten, pa tudi dobro ve, da prihodnost krščanstva in Cerkve v Nemčiji, kakor tudi v Evropi, ni rožnata. Če so napovedi nekaterih take, da bo leta 2100 Evropa že v večini muslimanska, potem papež dobro ve, da moramo kristjani nekaj narediti, da moramo čim prej na globoko, h koreninam, k izvirom krščanske duhovnosti.
In zaključek?
Tih, spraven in spokojen je bil 11. september papeža Benedikta XVI. In močan obenem. Toleranca križa, strategija ljubezni, izostren čut za frekvenco Boga.
Zdaj pa sem malo zmeden… Če je bil ta 11. september tih, spraven in pokojen, kakšen šele bo Benediktov 11. september, ki ne bo ena sama božja spokojnost? Avtor protestov muslimanov po celem svetu ne omeni niti z besedico. No, poglejmo resneje: vse bolj očitno je, da Benedikt, ki ni skrival, da ceni pravkar umrlo Oriano Fallaci in njene poglede, riše novo smer v odnosih do islama. Smer, ki krščanstvo razume kot edino pravo pot, saj se je edino izognilo “napakam” islama in sodobnih sekularnih družb. Sprememba od politike prejšnjega papeža, ki je vseeno poskušal izboljšati odnose in celo odkrito nasprotoval napadu na Irak, je precejšnja, a nekako razumljiva - gre za boj za ovčice, kar dobro kaže strah pred prevlado muslimanov v Evropi. Cerkev, ki razmere v svetu razume kot boj kultur in civilizacij, kot “tretjo svetovno vojno”, je nevarna. Najmanj, kar jo je mogoče obtožiti je, da priliva gorivo na ogenj. Žalostno.
Loading ...
