Arhiv July 2006

100 : 11.782

Trackback| 26. July 2006 | | Jure

Since 2000, Hizbullah violated the Blue Line on the Israeli-Lebanese border 100 times, while Israeli violated that line 11,782 times. Vir

What are they smoking?

Trackback| 26. July 2006 | | Jure

Half of Americans now say Iraq had weapons of mass destruction when the United States invaded the country in 2003 — up from 36 percent last year, a Harris poll finds. Vir

We’re going to shoot anything we see

Trackback| 26. July 2006 | | Jure

“Over here, everybody is the army,” one soldier said. “Everybody is Hezbollah. There’s no kids, women, nothing.”

Another soldier put it plainly: “We’re going to shoot anything we see.” Vir

Wireless Mighty Mouse

Trackback| 26. July 2006 | | Jure

Apple je predstavil brezžičnega mogočnega miška. Laserska tehnologija, Bluetooth, enaka oblika kot pri žičnem modelu. S tem Apple ne ponuja več miške samo z enim gumbom. (Ajd, če smo čisto točni, se mogočnega miška da uporabljati tudi kot miško z enim samim gumbom, a…). Nič manj kot revolucija. LOL

Editors, The Back Room

Trackback| 25. July 2006 | | Jure

Editors, album The Back Room

Zelo gud. Za pokušino.

Pogled onkraj propagandne megle

Trackback| 25. July 2006 | | Jure

Pravijo, da je čas vojne in čas miru. Mogoče tudi zato velja čas vojne izbrati previdno. Zagotovo se še spomnite tiste, kako je huda ruska zima ustavila Hitlerja. Slab timing, kajne? No, če se greste vojno na Bližnjem vzhodu, vremenski dejavniki ne igrajo takšne vloge. A to ne pomeni, da čas ni pomemben. Če imate možnosti izbire, predlagam poletni čas, ko eno polovico Evropejcev najbolj skrbi, ali je pivo dovolj hladno, drugo polovico pa, kakšno vrsto sladoleda izbrati. Na programu je lahka hrana, lahka zabava in počitek. Vojni dogodki, umiranje, trpljenje v poletni program nekako ne sodijo, še posebej, če nas že več kot tri leta vsak obveščajo o kaosu v Iraku. Sicer pa, ali lahko kaj spremenimo?

Zakaj bi povprečni državljan posvečal pozornost nečemu, če se za to še njegov zunanji minister ne briga niti malo? Zakaj bi Janeza iz Zgornjega Kašlja zanimalo, da je izraelski napad na Libanon evidentno kršenje mednarodnega prava, če njegov zunanji minister o vojni v Libanonu doslej ni bleknil še nič?

Zakaj bi brskal po spletu in mukoma poskušal ločevati vojno propagando od resnice, če se to ne da niti tistim, ki so za to plačani?

Ravno to ločevanje propaganda od resnice je danes izredno težko in zapleteno početje. Zahteva čas in vztrajno iskanje virov.  V tej mešanici poletne “lenobe” in medijskega kaosa se propagandisti znajdejo najbolje, saj kratki attention span in novice, ki so posredovane iz bog ve katerih PR-agencij, najhitreje dosežejo želeni učinek.

Kot kaže primer Iraka, še tako dodelana propagandna mašinerija ne zmore lagati v nedogled. Na neki točki milni mehurček pač trči v kruto realnost in maske padejo. Orožja za množično uničevanje ni - laži postanejo evidentne. A gre za spoznanje, ki je prepozno, saj časa ni več mogoče zavrteti nazaj. Kar je, je, a ne?

In tako bo tudi s tokratno vojno. Ko bo zvok orožja potihnil, ko se bodo propagandisti lotili novih nalog, ko bodo redki novinarji še enkrat prebavili servirane informacije, in ko realnosti ne bo mogoče več ubežati, se bodo laži tudi tokrat pokazale v vsej svoji gloriji. A, seveda, takrat bo že prepozno in nepomembno… takrat bodo na programu druga krizna žarišča, tokratni vojni pa se bodo posvečali akademiki.

V kolikor ste se kljub poletni vročini prebili do sem, vam za nagrado ponujam skok v prihodnost. Ko se bo medijska mašinerija ustavila, bo namreč vsem jasno naslednje:

Tako, to je zaenkrat to. Bi pa na koncu dodal še nekaj, kar mi že nekaj časa leži na duši; v kolikor bo tokratna izraelska avantura v Libanonu slučajno spodbudila novo državljansko vojno med libanonskimi etničnimi skupinami, potem je potrebno celotno izraelsko vodstvo, ki je požegnalo napad, postreliti na mestu. Ne sliši se lepo, a tako pač je.

links for 2006-07-25

Trackback| 25. July 2006 | | Jure

Utrujenost

Trackback| 25. July 2006 | | Jure

Pri Columbia Journalism Review so se posvetili zanimivemu a razumljivemu pojavu - vojna v Iraku se umika na manj izpostavljene kotičke v medijih. Vest, da je nov napad upornikov zahteval življenja več desetine Iračanov, novi podatki o sistematičnem mučenju s strani ameriške vojske, … še več, dejstvo, da lahko zdaj brez dvoma govorimo o državljanski vojni… niso več udarne novice. Pri CJR že govorijo o “Iraq fatigue”, “pozabljeni vojni”.

Zakaj mediji stanju v Iraku, ki je vse slabše, namenijo vse manj pozornosti? Pri CJR navajajo več razlogov. Prihaja do desenzibilizacija gledalcev, ki svet vse bolj dojemajo kot nasilen film, v katerem sicer zaznamo umiranje, vendar nas to zaradi pogostosti ne prizadene več.

Drug razlog za manjše zanimanje je, da so se ZDA in drugi v Iraku znašli v pat položaju, ko ni več nobenega napredka, stanje zastoja pa ni tako zanimivo.
In še tretje: mediji očitno ne zmorejo nameniti zadostne pozornosti več kriznim žariščem. Dogajanje v Libanonu je preusmerilo njihovo pozornost.

Če sklenem - zgoraj opisano izvrstno demonstrira, kako mediji in pravila delovanja medijskih organizacij konstruirajo realnost. Čeprav morda v Iraku danes umira več ljudi, čeprav so razmere verjetno precej slabše kot pred kakim letom… medijsko poročanje tega ne odraža, saj ga definirajo druga pravila.
.

Nacistične tehnike izraelske vojske

Trackback| 25. July 2006 | | sophomore

Se še spomnite starih zgodovinskih učbenikov? Tistih, v katerih smo lahko brali - preden je to postalo politično nekorektno omenjati -, kako so nacistični okupatorji za vsakega ubitega nemškega vojaka postrelili 10, 50 ali celo 100 talcev? Gre za politiko kolektivnega kaznovanja, katere namen je zastraševanje prebivalstva z namenom zmanjšati podporo odporniškim gibanjem. V tem so blestele vse okupacijske vojske, čeprav izstopata predvsem nacistična in izraelska:

The Israeli air force is under orders to blast 10 buildings in south Beirut, a Hizbullah stronghold, for every rocket the group fires at the Israeli port of Haifa, army radio said Monday. “Army chief of staff Dan Halutz has given the order to the air force to destroy 10 multi-storey buildings in the Dahiya district in response to every rocket fired on Haifa,” a senior air force officer told the station.

Vir

O tem, kakšne posledice ima takšna strategija terorja oz. državnega terorizma par exellence, smo pisali tukaj, poročila o dogajanju v južnem Libanonu pa si lahko preberete tukaj.

Pa še ena misel se mi poraja ob grozljivem ravnanju Izraelcev. Se spomnite varšavskega geta, kjer so nacisti obkolili Žide, jim odklopili elektriko in vodo ter začeli s težko artiljerijo podirat hiše in pod njimi pokopavat ne samo upornike, ampak tudi ženske in otroke? Vsaka podobnost z Gazo je zgolj namerna - na tej drugi izraelski fronti je od začetkov napadov na Libanon življenje izgubilo več kot 100 Palestincev. Težko je verjeti, da lahko na takšen način pride do miru na Bližnjem vzhodu:

Gegen das Waffenarsenal der Israelis seien die Kassam-Raketen der Palästinenser nur Kinderkram, sagt er. “Unsere Raketen haben 5 Kilo Sprengstoff, ihre haben 1 Tonne. Sie haben F-16, wir haben Papierflugzeuge. Die haben jede Waffe der Welt, wir haben nichts, was sollen wir denn tun?”

Er legt die Hand auf die Schulter seines Sohnes, der im blauen T-Shirt neben ihm sitzt und sich an der Nase kratzt. Er sagt: “Mohammed ist acht Jahre alt. Seine ganze Hoffnung ist es, als Märtyrer zu sterben. Habe ich ihm das beigebracht? Nein! Die Bilder, die er Tag und Nacht sieht, haben es ihm beigebracht. Das macht die Besatzung aus den Leuten.”

Vir

EDS je mrtva!

Trackback| 24. July 2006 | | Jure

Umiranje je trajalo že kar nekaj časa. Hudič je v zadnjih vzdihljajih, čaka se samo še uradna osmrtnica.

Stran 4 od 13« Prva...«23456»...Zadnja »

AVTORJI

  • Drugi dom je odprt tudi za vas! Če imate kaj povedati, si lahko v minuti ustvarite uporabniško ime.

  • RAZPRAVA

  • OGLASI

  • ANKETA

    Avtorjem Drugega doma bi podaril/-a:

    > Rezultati

    Loading ... Loading ...
  • Oglaševanje

    Ujeta misel

    Vojko@razgledi.net: "Drugače rečeno, čeprav sta Šrot in Zidar morda ‘dosadila i bogu i narodu’ in menda ‘vsi vemo, kaj sta počela’, zaradi tega v ‘obračunu’ z njima še niso dovoljene vse metode."

    SPLETOVJE

    VEČ>>

    ZADNJE NOVICE