Arhiv junij 2006
Emporium vse vidi
| 26. junij 2006 | Slovenija | Jure
V uradu informacijske pooblaščenke so blagovni hiši Emporium izdali odločbo, s katero ji odrejajo, da takoj v celoti preneha z izvajanjem videonadzora v slačilnicah za pomerjanje oblačil. Med inšpekcijskim nadzorom so ugotovili, da je v trgovini nameščenih 18 kamer, ki pokrivajo skoraj 95 odstotkov celotne površine centra. Oko kamer seže tudi v slačilnice za pomerjanje oblačil, kar pomeni grob poseg v posameznikovo zasebnost, so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke. Vir
Kakšen PR-dizaster! Mene Emporium ne vidi več. Si pa predstavljam zabavo varnostnikov, ko so opazovali preoblačenje kakšne znane/znanega Slovenke/Slovenca.
Ikona
| 26. junij 2006 | Razno | Jure
Pred približno 40. leti jo je vozil Dustin Hoffman v legendarnem Diplomirancu, pred kratkim pa je tovarna predstavila najnovejšo različico Alfe Spider. Ni boljšega načina za povratek čez lužo.
37 milijard USD za dobrodelne namene
| 26. junij 2006 | Svet | Jure
Warren Buffet, drugi najbogatejši Zemljan, je v dobrodelne namene podaril 85 odstotkov svojega bogastva. Približno 37,4 milijarde USD.
Als Warren Buffett 1952 heiratete, warnte der damals 22-Jährige seine Frau Suzie gleich vorab: “Ich werde einmal reich werden.” Suzie ließ das freilich kalt: “Entweder sie interessierte das nicht, oder sie glaubte mir nicht”, erinnert sich Buffett. Für den Fall, dass es aber wirklich so weit kommen sollte, seien sich beide immer schon einig gewesen, was sie letztlich mit dem Vermögen anfangen wollten: “Es wieder an die Gesellschaft zurückgeben.”
Spomenka Hribar: Politika ob grobiščih
| 26. junij 2006 | Slovenija | Jure
Priporočam v branje. Kako ohraniti pieteto do mrtvih in se izmakniti revizionizmu.
Dovolil si bom objaviti par ključnih izsekov.
Recimo tisto o zmagovalcih: “Končno so zmagali tudi tisti, ki so se borili proti komunističnemu totalitarizmu.” Zmagovalci naj bi bili domobranci. Takšno izrekanje izenači vse, ki so se kadarkoli bojevali proti komunističnemu totalitarizmu. Pod isto oznako so tako domobranci kot po vojni delujoči protikomunisti, torej so povzeti tudi tisti, ki so se rodili po vojni in so se postavili po robu komunizmu; med enimi in drugimi naj ne bi bilo nobene razlike. Vendar razlika je: protikomunisti so med vojno z okupatorjem sodelovali, ne le pasivno, temveč aktivno, vojaško, mnogi z izdajstvi partizanov in njihovih simpatizerjev. Zakaj implicitno, zakrito izenačenje vseh nasprotnikov komunizma? Prav zato, da se prikrije temeljna razlika med njim, ki je med zapriseženci “velikemu vodji”, in povojnimi protikomunisti - da se torej prikrije kolaboracija z okupatorji medvojnih protikomunistov.
…
Kakšno pomoč je škof Rožman ponudil italijanskemu okupatorju, je razvidno iz naslednjih Robottijevih komentarjev Rožmanove ponudbe:
“Škof pravi k 7. točki v bistvu sledeče: Vi Italijani imate v Ljubljani zaradi jezika, zaradi nezanesljivosti slovenskih uslužbencev, zaradi splošne dolžnosti molčečnosti, velike težave pri razlikovanju med dobrim in slabim. Natančno tako je. - Prav! Mi katoliki izstopamo iz ravnodušnosti in Vam ponujamo, da Vam pri Vašem delu stojimo ob strani s tem, da opravljamo delo, ki bi ga vi težko opravljali in Vam sami izročamo komuniste.”
….
Perkov komentar delovanja protikomunistov pa je naslednji: “Uprli so se kolaboraciji komunistične partije s Stalinovim terorjem.” Res, Stalinov teror nad lastnim ljudstvom je bil strašen - in čeprav je res, da so se naši komunisti med vojno zgledovali po stalinistični shemi “prva in druga faza revolucije”, pa je načelno enačenje narodnoosvobodilnega boja s komunizmom absurdno, kakor je absurdno tudi enačenje Stalinovega deleža v protinacističnem boju zaveznikov z njegovim boljševiškim terorjem. V drugi svetovni vojni je “Stalinova” armada zadrževala stotine Hitlerjevih divizij, Rusi so izgubili dvajset milijonov ljudi - kar je odločilno vplivalo na poraz nacifašizma. Dr. Perko je govoril, kot da pri nas okupacije sploh ni bilo, kot da nevarnosti nacifašizma sploh ni bilo! Kot da je v tem času pri nas divjala samo državljanska vojna! Govorjenje o kolaboraciji s Stalinom pa je - pravzaprav - smešno; tedaj so, na srečo, s Stalinom “kolaborirali” tudi vsi zavezniki, sicer ne bi bilo zmage nad nacifašizmom in politični in duhovni zemljevid Evrope bi se danes bistveno razlikoval od aktualnega - in to ne v korist krščanske Evrope! Ne le komunizem, tudi nacifašizem je bil “brezverski”!
[tags] sprava, slovenija, spomenka, hribar, mladina [/tags]
Friedman v Sueddeutsche Zeitung
| 26. junij 2006 | Svet | Jure
Sueddeutche Zeitung je v sobotni izdaji objavil tudi intervju z zdaj že 93-letnim Miltonom Friedmanom, “visokim svečenikom trga”. Intervju, ki vam ob branju večkrat izvabi tisto “že, že…ampak.” S Friedmanom se strinjam glede vojne v Iraku in neumnosti vojne proti drogam, pri ostalem pa imam velike pomisleke. A vseeno, a kdo lahko cesarju z Nobelovo nagrado ob takem odgovoru:
Was ist mit Ländern wie Finnland, wo der Staat effizient ist, die Leute gern Steuern bezahlen und die Wirtschaft wächst? Man trifft in dieser Welt auf alle möglichen Anomalien. Es gibt keinen Grund, weshalb Laisser-faire nicht auch in Skandinavien funktionieren würde.
že končno pove, da je nag?
(Pripis: “anomalija” je lep evfemizem za nezmožnost pojasnitve/razlage in dober napotek, da ste teoretsko malo bosi)
links for 2006-06-21
| 21. junij 2006 | Zanimive povezave | Jure
Sprava je nemogoča
| 21. junij 2006 | Slovenija | Jure
Sam zelo cenim Spomenko Hribar, saj menim, da če želite objektiven pogled na dogajanje v II. svetovni vojni in po njej ter ustrezno vrednotenje, trenutno v Sloveniji ni boljšega naslova. Še najmanj pa so za to poklicani politiki in predstavniki RKC, ki iz tega poskušajo kovati politične točke. Vendar vseeno dvomim v projekt “sprava”, ki ga je v veliki meri sprožila prav Hribarjeva. Zakaj? Ker je sprava nemogoča. Stvar bo nekoč preprosto izzvenela. Izzvenela pa bo takrat, ko bo postala politično nerelevantna. Dokler temu ni tako, je sprava lepa želja, ki pa ji spodrsne ob vsakem “incidentu” tipa Perkov govor.
Tole pisanje je spodbudila objava na blogu oslikarstvuinsecem, s katero se žal ne morem strinjati.
Če uporabim besede Hribarjeve (po spominu); bila je okupacija, bil je upor, bila je kolaboracija in bila je revolucija s povojnimi poboji. Zanikanje vsaj enega dela takratnih dogodkov je nedopustno. Revolucija in povojni poboji pač ne zanikajo obstoja kolaboracije in izdajstva, revolucija in povojni poboji ne zanikajo obstoja upora.
Dejstvo je, da je bila črno-bela slika, ki jo je slikal nekdanji režim, kjer je bila ločnica med bad in good guys popolnoma jasna, neustrezna. Dejstvo je, da so bili mnogi, na obeh straneh, zavedeni; mnogi domobranci s strani RKC in meščanskih strank, mnogi partizani s strani partije, ki je upor kasneje izkoristila za revolucijo. Dejstvo je, da nobena vojna ni lepa, da so mnoge nedolžne žrtve, da so stiske in odločitve tako različne kot je posameznikov, ki jih, hočeš nočeš, morajo sprejeti.
A nekatera dejstva vseeno ostajajo:
- ena stran se je okupatorju, ki je izvajal aktivno iztrebljanje slovenskega naroda, uprla
- druga stran se je odločila za kolaboracijo, za aktivno pomoč okupatorju pri doseganju njegovih ciljev
- ena stran se je povezala s Stalinom, a z njim se je za zmago nad večjim sovragom povezal tudi zapriseženi antikomunist Churchill
- druga stran se je povezala s Hitlerjem, mu pomagala in mu pela hvalnice
Povojni poboji so brez dvoma zločin in obsojanja ter pregona vredni. A to še ne pomeni, da pa ni bilo kolaboracije, izdajstva in izdajalcev. Civilizacijska nuja je, da mrtve dostojno pokopljemo in obeležimo njihov grob. Civilizacijska nuja je, da se zavedamo zločinskosti izvensodnih pobojev. A prav tako je civilizacijsko nujno reči, da je bilo sodelovanje z okupatorjem strašanska napaka, izdajstvo lastnega naroda. Komunisti slovenskega naroda niso obsodili na smrt, okupator ga je.
Do ponedeljka
| 21. junij 2006 | Razno | Jure
iPod, pivo, sonce, ležalnik, brez internetne povezave… do ponedeljka.
links for 2006-06-20
| 20. junij 2006 | Zanimive povezave | Jure
W. Engdahl
| 20. junij 2006 | Svet | Jure
Včeraj sem med preklapljanjem televizijskih kanalov ujel zadnjo četrtino oddaje na HRT, posvečene gensko spremenjenim organizmom (GSO), kjer so gostili W. Engdahla. Zanimiv gost, zanimiva oddaja, ki je ponudila dober vpogled v pritiske mednarodnih korporacij na politiko zaradi GSO. Kasneje sem malo pobrskal po netu in odkril, da je Engdahl avtor, ki že 30 let piše o energetiki, politiki in ekonomiji. Objavil je tudi svetovno uspešnico A Century of War: Anglo-American Oil Politics and the New World Order, v kratkem pa bo izdal še Seeds of Destruction: the hidden agenda of GMO.
Engdahl ima tudi svojo spletno stran, kjer je kar nekaj zanimivega branja.
Loading ...
