Reporter Surla …
| 4. October 2008 | razno | kronist
… je poročal v Hri-barju. Pa edino soočenje Janša-ASK, ženska se je vidno zabavala, celo joint bi z Janšatom skadila, nikol se ne ve. Kudos!
Privatizacija države kot vzrok finančne krize
| 3. October 2008 | razno | kronist
Verjetno so mnogim znane neoliberalne krilatice, češ da je državo treba dobro shujšati, da ne bo s svojim lomastenjem po gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu in ostalih področjih delala preveč škode. To je najbolje narediti z zniževanjem davkov, pač v skladu z neoliberalnim vzklikom “Starve the beast!”. Naomi Klein je v svojih analizah dobro opisala, kako je Bush s svojimi podrepniki najprej znižal davke najbogatejšim, pridelal gromozansko luknjo v ameriškem proračunu, nato pa outsourcal dobro nakonektanim prijateljčkom vse od državne varnosti do zdravstva.
A bi vas začudilo, da je v ozadju današnje finančne krize podobna privatizacija funkcij države? Vse se je začelo zelo predvidljivo - gospodarji vesolja z Wall Streeta so se čutili utesnjeni z regulacijo, ki je tem pohlepnežem preprečevala kockanje s tveganimi finančnimi instrumenti:
They wanted an exemption for their brokerage units from an old regulation that limited the amount of debt they could take on. The exemption would unshackle billions of dollars held in reserve as a cushion against losses on their investments. Those funds could then flow up to the parent company, enabling it to invest in the fast-growing but opaque world of mortgage-backed securities; credit derivatives, a form of insurance for bond holders; and other exotic instruments.Vir.
In kar financarji želijo, to tudi dobijo. Seveda, država bi lahko v zameno zahtevala strožji nadzor nad investicijskimi bankami, vendar se je raje odločila zaupati zasebnemu sektorju. Kje ste pa še videli, da bi se regulatorji spoznali na tveganje?
In loosening the capital rules, which are supposed to provide a buffer in turbulent times, the agency also decided to rely on the firms’ own computer models for determining the riskiness of investments, essentially outsourcing the job of monitoring risk to the banks themselves.
No, da bi izgledalo, kot da še nekaj delajo, je regulator vseeno nekaj storil:
The commission assigned seven people to examine the parent companies — which last year controlled financial empires with combined assets of more than $4 trillion.
Hja, nič čudnega, če teh sedem veličastnih ni uspelo prepričati svojih šefov, vernikov trga in neoliberalnih skrajnežev, da finančni trg morda le ne bi smel biti prepuščen samoregulaciji. Konec koncev so bili ti ljudje nastavljeni v času Busha:
The commission’s decision effectively to outsource its oversight to the firms themselves fit squarely in the broader Washington culture of the last eight years under President Bush.
In kaj poreči potem, ko so tri od petih investicijskih bank, katerim so bušisti outsourcali nadzor nad tveganji, že izginile z obličja finančnih trgov, slednje pa uspele pripeljati na rob propada?
I foolishly thought the market would impose its own self-discipline. We’ve all learned a terrible lesson
Bravo.
“I want to come back as the bond market”
| 2. October 2008 | razno | kronist
Kaj bi storili, če bi vam kdo ponudil možnost, da se po smrti vrnete nazaj v življenje, povrhu vsega pa bi si lahko pri tem izbrali še obliko svoje reinkarnacije? James Carville, politični svetovalec in strateg, ki je Billa Clintona spravil v Belo hišo (”It’s the economy, stupid!”), je pred leti dejal takole:
I used to think if there was reincarnation, I wanted to come back as the President or the Pope or a .400 baseball hitter. But now I want to come back as the bond market. You can intimidate everyone.
Ni naključje, da je Carville to opazko izrekel v času, ko je ameriška centralna banka, Fed, grozila z zvišanjem obrestnih mer zaradi povečanih inflacijskih pričakovanj. Na ameriškem trgu obveznic je takrat prišlo do množičnega prodajanja dolgoročnih državnih obveznic, kar je nižalo njihovo ceno, na drugi strani pa navzgor potiskalo njihovo donosnost. Če ste lastnik obveznice in pričakujete višjo inflacijo, potem bo denarni tok iz obresti zaradi višje inflacije vreden manj. Pametno je torej obveznico prodati in kupiti novo, z višjim donosom. Razen seveda, če zaupate centralni banki, da bo z zvišanjem obrestnih mer danes, ukrotila inflacijo jutri. Višje obrestne mere pa posebej v volilnem času niso priljubljene pri politikih.
Carville je bil tako primoran opazovati, kako kljub zvišanju obrestnih mer bond market ni bil zadovoljen. Vlagatelji so zaradi strahu pred višjo inflacijo obveznice prodajali in zahtevali večji donos - dolgoročno pomeni to predvsem višje stroške kreditiranja. In Fed se je moral ukloniti trgu ter zvišati obrestne mere kljub temu, da to politikom ni dišalo. Ta epizoda lepo pokaže, kako nemočna je politika pred finančnimi trgi, če jim pravočasno ne zategne uzd.
Dandanes v ZDA znova kraljujejo obveznice, tokrat tiste, za katerimi stojijo prosluli hipotekarni krediti. Kako? Namesto, da bi banke dajale hipotekarne kredite in poskrbele, da bi posojilojemalci denar vrnili, so te kredite raje prodale investicijskim bankam. Te so nato na njihovi podlagi izdale obveznice. Kupci teh obveznic so računali na to, da bodo posojilojemalci lepo odplačevali svoje hipoteke, denar pa bo pritekal k njim. Le da se to ni zgodilo - v svojem hlastanju po dobičkih so banke odobrile kredite tudi tistim, ki jih v časih ne tako poceni denarja nikdar ne bi dobili, saj so bili de facto plačilno nesposobni.
Te obveznice so tako obležale na bilancah bank in drugih finančnih institucij, npr. hedge skladov,ki so si od njih obetale lepe donose. Težava je v tem, da obveznica, ki jih ne prinaša, ni veliko vredna. Še več, večina teh obveznic je bila izdana v obliki kompleksnih, zelo inovativnih finančnih instrumentov, za katere se je zdelo, da jih razumejo le rejting agencije, ki so jim vsem po vrsti podelile najboljše rejtinge. Sedaj, ko so se ti rejtingi izkazali za navadno smetje (množica vlagateljev, ki so jim šli na limanice, pa za bedake), pa nobeden ne ve, koliko so ti instrumenti vredni.
Če ste npr. šef velike banke, ki ima na bilanci kup teh papirjev, boste verjetno zelo previdni pri posojanju denarja strankam, saj ne veste, koliko denarja, ki bi ga drugače mirne duše posodili, boste rabili, da pokrijete izgube iz teh finančnih instrumentov. Saj ne, da bi imeli preveč denarja. Banke, pri katerih ste najemali kredite, da bi uravnavali svojo likvidnost, so podobno previdne, hkrati pa so sveto prepričane, da ste prav vi tisti, ki vas bodo hipotekarne obveznice potopile. Ko ne delujejo medbančni trgi, to občuti vsako podjetje, ki se npr. pri izplačevanju plač in nabavljanju zalog zanaša na kredite.
Kaj je naloga bank? Da kratkoročne depozite predelajo v dolgoročna posojila gospodarstvu in gospodinjstvom. Krediti so zrak, ki ga diha gospodarstvo, brez kreditov se gospodarstvo zaduši. Temeljna naloga vsakega rešilnega načrta bi zato morala biti vzpostavitev sposobnosti bank za kreditiranje gospodarstva. Kako se pri tem odreže načrt, ki so ga pripravile ZDA?
Bolj slabo, saj vse kaže, da bodo opeharjeni davkoplačevalci. Finančni sekretar Paulson želi s 700 milijardami dolarjev od bank odkupiti hipotekarno smetje, ki se ga sicer otepa vsak pri zdravi pameti. Ampak banke so prebrisane. Popolnoma ničvredno to smetje na njihovih bilancah vendarle ni. Če bi davkoplačevalci ponudili pravo - t.j. previsoko ceno -, bi jih z veseljem prodale. Če pa bi jih želel Paulson kaznovati za pretekle ekscese in kupiti papirje skonto, bi pač papirji ostali na bilancah. Seveda je to lažna alternativa: edina možnost, da načrt uspe, je, da davkoplačevalci preplačajo in tako naskrivaj dokapitalizirajo banke.
Bognedaj, da bi neoliberalni skrajneži v ameriškem kongresu sledili zgledu socialistične Švedske in banke dokapitalizirali z direktnimi kapitalskimi injekcijami v obliki nakupa delnic, t.j. vstopa v lastništvo in nacionalizacijo. Ne samo, da je to bolj transparenten način reševanja krize, bankam bi omogočil hitrejši povratek k njihovemu osnovnemu poslu, posojanju denarja. Hkrati pa bi davkoplačevalci imeli neposredno korist od uspešnega poslovanja bank - v obliki dividend in večje vrednosti državnih deležev po koncu krize. Ampak, kot pravijo tudi lokalni znalci, kje pa ste še videli, da bi znala država upravljati z bankami?
Sarah Palin bere časopise… VSE!
| 1. October 2008 | Slovenija | Jure
Miss Wassilla postaja globalna internetna zvezdnica, zlata jama za tisto, za kar v bistvu sploh imamo internet: kratke in zabavne videoposnetke z YouTuba.
Na voljo je tudi že zbirka The Greatest Hits (začasna, seveda).
Računi za “uspehe” vlade Janeza Janše že prihajajo
| 1. October 2008 | Slovenija | Jure
Med kladivom (Evropsko komisijo) in nakovalom (Eurostatom) so se znašle cestninske vinjete. Dober izhod pravzaprav ni več mogoč, so samo slabi in še slabši. Najslabši je lahko težak tudi več sto milijonov evrov kazni z obvezno uvedbo vinjet za krajše obdobje. Četudi te vseeno prestanejo pregled Evropske komisije in ostanejo v taki obliki, kot smo si jih zamisli, na drugi strani že čaka Eurostat, ki grozi, da bo potem dolg DARS-a pač del javnega dolga, saj ne gre za storitev ampak davek. Adijo še drugi maastrichtski kriterij! Ob tem so vse glasnejše napovedi, da bo potrebno ceno vinjete občutno dvigniti.
Odšel je lanski proračunski presežek, eden najpomembnejših predvolilnih orodij odhajajoče vlade, ki je očitno zabredla v rdeče številke tudi v obdobju najbolj debelih krav.
Naravnost katastrofalno se odrežemo pri črpanju evropskega denarja. OK, razumljivo je, da so na začetku pač težave, saj je sistem zapleten, manj razumljivo in opravičljivo pa je, da smo vedno manj uspešni.
Pri GZS so že pred časom izračunali, da so vse te visokoleteče in pompozne reforme, ki so baje omogočile dosedanjo rast, gospodarstvo dejansko razbremenile za epohalnega 0,3 odstotka.
Prejšnji teden je vodstvo RTV SLO sporočilo, da brez dviga naročnine ne bo šlo več naprej. Kdo bi si mislil…
Chicago boyz in Adam Smith
| 1. October 2008 | razno | kronist
Ko boste kakšnega neoliberalca znova slišali blebetati o tem, kako sta pohlep in nebrzdani egoizem edini trdni temelj civilizacije, medtem ko so megleni koncepti, kot sta pravica in pravičnost, izum perfidnih levičarjev, se spomnite na te besede Adama Smitha:
“Justice [the human virtue of not harming others]…is the main pillar that supports the whole building. If justice is removed, the great fabric of human society which seems to have been under the darling care of Nature must in a moment crumble into atoms….Men, though naturally sympathetic, feel so little for others with whom they have no particular connection in comparison to what they feel for themselves. The misery of one who is merely their fellow creature is of so little importance to them in comparison to even a small convenience of their own. They have it so much in their power to hurt him and may have so many temptations to do so that if the principle of justice did not stand up within them in his defense and overawe them into a respect for his innocence, they would like wild beasts be ready to fly upon him at all times. Under such circumstances a man would enter an assembly of others as he enters a den of lions.” Vir.
Zanimive povezave 09/30/2008
| 1. October 2008 | Uncategorized | Jure
-
Funding the Bailout: A Contingent Surtax on the Rich
The contingent consensus of the Left Blogosphere seems to have been to go for the Swedish solution if the Paulson solution is rejected — that is nationalize banks with inadequate capital. I think this is still politically impossible. Even if the Democrats go alone and Bush is afraid to veto, the blue dogs will be blue dogs.
Deluje? Preizkušeno!
| 30. September 2008 | razno | Jure
Glavna kanadska opozicijska stranka je obtožila premiera Stephena Harperja, da je pred petimi leti kopiral govor avstralskega premiera Johna Howarda pri pozivih, naj se Kanada pridruži vojni v Iraku. Harper, tedaj opozicijski poslanec, naj bi prebral kar polovico govora, ki ga je imel dva dni prej Howard v Avstraliji.
Stephen, Masaryk! Preizkušeno deluje…
Google ‘ma nas rad
| 30. September 2008 | razno | Jure
Ko že obupam, da je tole pisarjenje jako streljanje v prazen nič, grem na Google. Vidim, da je nekaj ljudi name zelo jeznih, kar me strašno pomiri.
Alenka Paulin
Peter Jančič
Rajko Gerič
Branko Grims
No, so tudi tisti drugi, ki verjetno niso jezni 
Gregor Golobič
P.S. Ko je zapisal prvi prispevek, sem bil ekstatičen, skakal do stropa in požiral vsako besedo. Ko je odšel, se mi ni zdelo primerno, da se hvalim… a danes se bom, ker potrebujem hvalo (pride tudi to). Uganka: kdo je avtor pod psevdonimom “stergo ergo”?
Gospodje, smejte se za božjo voljo, ne pustite nas same v tem vedrem vzdušju v katerega nas spravlja vaša resnobnost! Smejati se je lepo, smejati se je zdravo, smejati se najbolj primerno v resnih trenutkih. To je edino kar lahko naredite, da vas bomo jemali resno.
STA, iskreno hvala!
| 30. September 2008 | razno | Jure
Na kmetiji Mihe Lepšine iz Cundrovca pri Brežicah je ena od samic pasme slovenska landrace skotila 19 živorojenih pujskov. Rekord, kakršnega ne pomnijo med kmetijami, ki jih v okviru selekcijske službe spremlja Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, pa je, da je dober mesec po prasitvi 18 pujskov še vedno živih, zdravih in igrivih.
Kot so sporočili iz KGZS, ima kmetija Lepšina status vzrejnega središča za prodajo plemenskih svinj linije 11 in hibrida 12 (križank med slovensko landrace in slovensko veliko belo pasmo). Kot ugotavljajo, je Posavje postalo pravi ponos slovenske prašičereje tudi s kmetijo Bosina iz Dobove, ki ji je kmetijsko ministrstvo na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni dodelilo prvo mesto med vzrejnimi središči s statusom za prodajo plemenskih svinj. Vir
Hvala bogu, samo da so igrivi! Vseeno me muči strašna radovednost: kaj je zakrivil novinar, da je moral poročati o tem (s tem se verjetno lahko primerja samo še spremljanje Janše&Co. na vrh Triglava)? A je bila Alenka slabe volje?
Pojasnilo: dragi moji, za te in podobne vrhunce žurnalizma ste plačali s svojim davkoplačevalskim denarjem (svet gre k vragu, ampak 18 mladih pujsev pa nikakor ne gre prezreti!). Itekako za rumene debilizme, ki jih RTV SLO objavlja na svojem medijskem portalu.
Loading ...
